Častitljivi jubilej so mariborski radijski delavci proslavili že v jutranji oddaji V dobri družbi: v studiu so z legendarnim glasbenikom Alfijem Nipičem kramljali o njegovem sodelovanju v mariborskem radijskem programu, o bogati radijski zgodovini pa sta več povedala odgovorni urednik Stane Kocutar in tonski mojster Davorin Zemljič.

Točno opoldne so odprli vrata vsem obiskovalcem Regionalnega RTV-centra Maribor, med 14.00 in 18.00 pa so pripravili zabavni program v velikem prireditvenem šotoru na dvorišču Regionalnega RTV-centra. Za rojstnodnevno zabavo so poskrbeli Modrijani in Ansambel Saša Avsenika. Vstopnine na prireditev ni bilo, so bili pa zelo veseli prostovoljnih prispevkov, ki so jih zbirali za pomoč Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Zgodovina Radia Maribor
Pogled v zgodovino pove, da ima za začetek delovanja Radia Maribor največ zaslug tehnik Vili Mešič, ki bo julija dopolnil 89 let. Že pred sedmimi desetletji je bil ljubitelj radijske tehnike, glasbe in gramofonskih plošč. Med vojno je izdelal oddajnik, ki ga je od leta 1943 preizkušal in uporabljal predvsem za predvajanje gramofonskih plošč. Po koncu vojne ga je sodelavec Franc Ferk, ki je takrat delal za mestni agitprop, prosil, naj oddajnik usposobi za delovanje.

Tako je začel dva dni za Radiem svobodna Ljubljana 11. maja 1945 ob 13. uri iz stanovanja v Tyrševi ul. 14 v Mariboru oddajati še Radio svobodni Maribor. V prvi oddaji je sodelovala tudi godba mariborskega Slovenskega narodnega gledališča pod vodstvom Lojzeta Herzoga. V sobi, kjer so bile vse oddajne naprave, mikrofon in govornik, niso imeli prostora vsi glasbeniki, zato so morali bobnarji stati kar na hodniku, mikrofone pa so obesili na luč. Mešič se tudi spominja, da so začeli vrteti glasbo s plošč nekoliko pred napovedanim začetkom oddaje, da bi privabili ljudi, "saj nima smisla takoj začeti govor, če te nihče ne posluša". To je menda precej razburilo politično določenega govorca, ki je bil prepričan, da so začeli oddajo brez njega. Mešič je o začetkih delovanja radia še povedala, da so dobivali poročila, predvsem politične vesti, od mestnega agitpropa, sezname pogrešanih ljudi pa od Rdečega križa. Prvi teden je oddajnik delal z močjo 5 vatov, ko pa so se teden dni po začetku oddajanja v Tyrševi ulici preselili na Koroško cesto 19, so povečali moč na 20 vatov.
Radio Maribor je prve mesece vsak dan pripravljal približno tri ure programa, ki so ga lahko spremljali ne le s pomočjo radijskih sprejemnikov, temveč tudi s pomočjo 50 zvočnikov v mestu, na katerega so še mesec dni prej padale zavezniške bombe. Pozneje se je Radio Maribor povezal v skupino Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje ter skozi razvoj prerasel v regionalno radijsko postajo z odmevno programsko podporo nacionalnim radijskim programom. Novembra letos bo minilo tudi 30 let, odkar so se mariborski radijci preselili iz starega mestnega jedra v novi RTV-center, ki je zrasel pod Pekrsko gorco. Po prepričanju urbanistov iz sredine 70. let minulega stoletja naj bi bilo danes tam središče novega Maribora. So pa še vedno le polja in gozdovi, kar je prednost in pomanjkljivost hkrati.