Te so podelili ustanovam in institucijam, ki so zaznamovale njegovo delovanje v zadnjem času. Za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji mednarodnih arhivskih raziskovalnih taborov so podelili častni diplomi Arhivu županije Zala in Arhivu Železne županije. Častno diplomo so podelili tudi večletni sodelavki v arhivu in dolgoletni direktorici Slavici Tovšak.
Arhivsko gradivo ohranjajo več kot sto let
Arhivska institucija v Mariboru, ki je skrbela za ohranjanje arhivskega gradiva na območjih slovenske Štajerske, Koroške in Prekmurja, je bila formalno ustanovljena pred osmimi desetletji s sprejetjem poslovnika Banovinskega arhiva v Mariboru. Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva pa sega že v leto 1903, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko, ki je začelo zbirati arhivsko gradivo.
Skrb za promocijo arhivske dejavnosti med mladimi
Ves ta čas si arhivarji prizadevajo za zbiranje, varovanje in ohranjanje arhivskega gradiva za prihodnost. Danes ponuja Pokrajinski arhiv Maribor svojim uporabnikom pregledovanje arhivskega gradiva v sodobno opremljeni čitalnici, razstave v treh razstaviščih ter predstavitve arhiva za šolarje in druge skupine. Že 23 let organizira tudi mednarodni arhivski raziskovalni tabor, ki v sodelovanju z madžarskima arhivoma iz Zalaegerszega in Szombathelyja skrbi za promocijo arhivske dejavnosti med mladimi in za odkrivanje arhivskega gradiva, ki ga doma hranijo ljudje, živeči ob meji.
Z več kot tri desetletji dolgo tradicijo se lahko pohvalijo tudi pri organiziranju arhivskega posvetovanja oziroma mednarodni arhivski konferenci, ki skozi omenjeno obdobje pod različnimi nazivi vsako leto združuje domače in tuje strokovnjake s področij arhivistike, dokumentologije ter upravljanja dokumentov.
Ob jubileju so pripravili tudi razstavo 80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor, na kateri predstavljajo prav toliko izbranih arhivalij, ki jih hrani mariborski arhiv. Najstarejši dokument, ki je na ogled, je pergamentna listina iz leta 1246.