"Radio bije boje že od samega nastanka, katera obdobja so bolj kritična, katera manj," opozarja. "Rešen ni in ne bo kar tako - vsaj dokler je finančno odvisen od določenih institucij."

Drvaričeva je sicer pred nastopom svoje nove službe, ki jo je prevzela od Bojana Anđelkovića, opravljala funkcijo vodje izvedbe in organizacije programa; zadnja leta se je ukvarjala tudi s snemanjem in montiranjem videoprispevkov v okvirih RTVŠ-a, videosekcije Radia Študent. O svojih prioritetnih nalogah v novi službi pa takole: "V tem trenutku se je treba zavedati dejanskega stanja in zmožnosti zavoda, v prihodnje bo treba razmišljati in delovati v smeri ciljev, s katerimi ostanemo zvesti tradiciji neodvisnega, avtonomnega medija, ki v petek obeležuje častitljivih 45 let."

Brez skrbi, ne bodo še uvedli naročnine
Klepetalce je seveda zanimalo tudi, kaj pomeni napoved uvedbe "manjšega mesečnega prispevka", s katerim naj bi si Radio Študent zagotovil finančno podporo. A ne bo šlo za kako obvezno mesečno naročnino, miri Dervaričeva: "Gre za iskanje alternativnih virov financiranja, s katerimi bi skušali premostiti primanjkljaj, ki je nastal z rezom sredstev s strani ustanovitelja; s to idejo bi poskušali pritegniti podpornike RŠ-a, da še sami prispevajo k ohranitvi medija v bodoče. V tem trenutku o obveznosti ne moremo govoriti, temveč zgolj o prostovoljnosti s strani poslušalcev, podpornikov, ki se zavedajo pomena alternativnega, neodvisnega RŠ-a."

Vrednost RŠ-a: v spodbujanju pluralizma
In v čem pravzaprav je pomen neodvisnega RŠ-a? Gre za "prostor vključevanja in izobraževanja posameznikov, ki se angažirajo na področjih glasbenega, kulturnega, družbenopolitičnega dogajanja," izpostavi odgovorna urednica. "Svoj prostor v radijskem etru najdejo tudi družbene manjšine in marginalizirane skupine, ki lahko na RŠ-u izrazijo svoja stališča, ki jih drugje spregledajo ali obravnavajo površinsko; trudimo se za kritičen in odgovoren pristop k vsebinam, ki spodbujajo raznovrstnost, pluralizem, drugačne vidike ipd."