Ob 90. obletnici ustanovitve šole Bauhaus, na kateri so se oblikovale tudi nove teorije uprizoritvene umetnosti, bodo v Weimarju odprli veliko razstavo Das Bauhaus kommt. Uvod vanjo pa bo povorka, ki se bo skozi mesto vila zadnji marčevski dan. Foto: Bauhaus Archiv Berlin
Ob 90. obletnici ustanovitve šole Bauhaus, na kateri so se oblikovale tudi nove teorije uprizoritvene umetnosti, bodo v Weimarju odprli veliko razstavo Das Bauhaus kommt. Uvod vanjo pa bo povorka, ki se bo skozi mesto vila zadnji marčevski dan. Foto: Bauhaus Archiv Berlin

Zadnji marčevski dan oziroma dan pred odprtjem velike razstave Das Bauhaus kommt (Bauhaus prihaja) se bo skozi Weimar vila povorka, katere udeleženci bodo izvajali nastope v duhu avantgardnih umetnikov iz dvajsetih let 20. stoletja, torej iz obdobja vzpona šole in gibanja Bauhaus. Za to, da se del programa ob velikem jubileju šole, ki je bistveno zaznamovala arhitekturo, oblikovanje in vse discipline vizualne umetnosti 20. stoletja, 'premakne' na ceste, so se v Weimarju odločili zato, ker Bauhaus ni bil le umetniška šola, ampak način življenja. Prav tako je bil Weimar že v dvajsetih letih znan po svojih bauhausovskih večerih, katerih program so sestavljali recitacije, predavanja in koncerti in na katerih so se družili študenti na Bauhausu in prebivalci Weimarja. To tradicijo si želijo sodelavci weimarske klasične fundacije (Klassik-Stiftung Weimar) v tem jubilejnem letu znova obuditi.
Gledališki laboratorij Bauhaus
Razstava Das Bauhaus kommt bo tako rekoč zasedla mesto Weimar. Spomin na šolo, ki si je prizadevala preobraziti bivalno kulturo, je leta 1919 ustanovil arhitekt Walter Gropius, bodo namreč obujali kar na petih krajih v Weimarju. Vsaka od postaj razstave, ki jih bo tudi povezala povorka, bo obravnavala poseben vidik pouka šole Bauhaus, na kateri so delovali mojstri kot Lyonel Feininger, Vasilij Kandinski, Johannes Itten, Paul Klee, László Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Vsi se niso ukvarjali le z bivalno kulturo, tako je bil Bauhaus tudi prizorišče eksperimentov v polju uprizoritvene umetnosti. In ravno ti so med drugim navdušili tudi Avgusta Černigoja, edinega Slovenca, ki je nekaj mesecev preživel na tej šoli in ki je svoje v Weimarju pridobljeno znanje prenesel tudi na nekatere slovenske avantgardne gledališčnike, posebej na Ferda Delaka. In prav spoznanja tega gledališkega laboratorija bodo v ospredju uvoda spominski program.
Polona Balantič