Eden največjih znanstvenikov vseh časov, Albert Einstein, bi bil 14. marca star 133 let. Ob obletnici je jeruzalemska Hebrejska univerza prenovila in razširila spletno stran Einsteinovih arhivov, ki so jim dodali več kot 80 tisoč dokumentov.

Polovica od novo objavljenih listin so po poročanju CBN-ja Einsteinovi zasebni dokumenti. V spletni arhivski zbirki Albert Einstein Archives je tudi 30 tisoč novih dokumentov, ki so bili v lasti slavnega znanstvenika ali govorijo o njem, odkriti pa so bili po osemdesetih letih 20. stoletja. Za zdaj še (vizualno) neugledna stran bo v prihodnosti zaživela na domeni www.alberteinstein.info.

Precejšnjega zanimanja bo najbrž deležen izjemno redek Einsteinov rokopis slovite enačbe E = mc², ki pojasnuje, kako se masa spreminja v energijo in obratno, pri čemer svetlobna hitrost predstavlja konstanto.

Je kaj (preveč) zasebno?
Nekateri dokumenti so tako zasebne narave, da je bilo treba razmisliti, ali je sploh prav, da se tako javno objavijo. "Če je od takrat minilo dovolj časa," je nazadnje sklenil Hanoch Gutfreund, arhivist na čelu projekta, "je vse košer."

Marsikoga bo tako najbrž zanimalo 24 ljubezenskih pisem, naslovljenih na znanstvenikovo sestrično Elso Löwenthal, ki je pozneje postala njegova druga žena (a jih je napisal že, ko je bil še poročen s Srbkinjo Milevo Marić).

Predlog za mir na Bližnjem vzhodu
Nič manj fascinanten ne bo Einsteinov idealistični predlog iz leta 1930, v katerem piše o "skrivnem svetu" Judov in Arabcev, na katerem bi se dogovorili za mir v Palestini, ki je bila tedaj še pod britanskim nadzorom. V pismu, ki ga je v nemščini sestavil za arabski časopis Falastin, predlaga svet osmih članov, po enega zdravnika, pravnika, sindikalista in klerika z vsake strani, ki bi se sestajali tedensko. "Čeprav ta "skrivni svet" ne bi imel nobenih uradnih pooblastil, bi v končni fazi vodil k ustanovitvi države, v kateri bodo vse te razlike postopoma zbledele. Tako predstavništvo bi se povzdignilo nad raven dnevne politike."

Izraelski predsednik ni hotel biti
Einstein, ki je bil zaradi vzpona nacizma iz Nemčije prisiljen emigrirati v ZDA, je načeloma podpiral judovsko skupnost v Palestini, a je kljub temu večkrat izrazil svoje mešane občutke glede leta 1948 ustanovljenega Izraela. leta 1952 je zato tudi zavrnil (predvsem častno) mesto izraelskega predsednika, ki mu ga je ponudil premier David Ben-Gurion.

Kakšno "izvoljeno ljudstvo" neki!
Čeprav je zavračal religijo v konvencionalnem smislu, Einsteinu ni bilo všeč, da so si ga "prilastili" ateisti, da naj bi ga žalilo njihovo "pomanjkanje ponižnosti". V pismu, ki je nastalo le leto pred njegovo smrtjo, med drugim pravi: "Beseda bog zame ne pomeni drugega kot izraz in posledico človeške šibkosti, Biblija pa zbirko plemenitih, a kljub temu primitivnih in precej otročjih legend."

"Judovska vera je zame, tako kot vse druge, utelešenje najbolj otročjega vraževerja," še piše. "Judovski narod, ki mu z veseljem pripadam in čigar mentaliteti sem globoko naklonjen, v mojih očeh ni nič drugačen od drugih. Po mojih izkušnjah niso nič boljši od drugih narodov, čeprav jih pred največjimi hibami brani pomanjkanje moči. Razen tega na njih ne vidim ničesar "izvoljenega"."

Pred prenovo in razširitvijo spletnega arhiva je bilo v njem javnosti dostopno samo 900 slik Einsteinovih dokumentov, zdaj pa bo v njem mogoče najti listine, ki dokumentirajo znanstvenikovo zasebno in poklicno življenje do leta 1923 (torej do njegovega 44. leta). Večina teh dokumentov je dostopna le v nemščini, bodo pa kmalu poskrbeli tudi za angleške prevode.

Opus zapustil Hebrejski univerzi
Povezava med Einsteinom in Hebrejsko univerzo sega že v leto ustanovitve univerze, 1918, v svoji oporoki iz leta 1950 pa ji je znanstvenik zapustil vse svoje listine. Projekt razširitve spletnih arhivov se je začel na začetku lanskega leta in je sad sodelovanja med Hebrejsko univerzo, kalifornijsko organizacijo Einstein Papers Project in univerzo Princeton, ki je objavila zbrane dokumente Alberta Einsteina.