Restavracija je pri koncu, so sporočili iz Munchovega muzeja v Oslu in poudarili, da je bilo delo "dolgotrajno in naporno". Obe ukradeni sliki, Krik in Madono, bodo ljubitelji umetnosti lahko spet občudovali na razstavi, ki jo bodo odprli 23. maja, na ogled bo do 26. septembra.

Sreča je na strani pogumnih. Dve leti.
Rop Krika in Madone je bil eden najveličastnejših zločinov zadnjih let. Ne le, da je šlo za krajo dragocenih umetniških del, še neverjetnejši je bil način izpeljave zločina. Predrzna zločinca sta namreč avgusta 2004 kar sredi dneva vstopila v Munchov muzej, ki je bil tedaj odprt, in pred očmi obiskovalcev odnesla dragoceni platni. Sodelavec ju je čakal v avtu.

Sliki so v skrivnostnih okoliščinah dve leti pozneje našli v zelo slabem stanju. Ker sta bila med ropom okvirja zlomljena in stekli razbiti, so se majhni delci zapičili v platno, bolj poškodovana pa je bila Madona; platni je tudi načela vlaga. Vodstvo muzeja noče jasno povedati, ali so na slikah kakšni sledovi njune kalvarije še vidni ali ne, znano pa je, da je v levem kotu Krika ostal majhen neizbrisljiv vlažen madež.

"Veleum operacije" na prostosti
Trije možje, ki jih je norveška policija v zvezi s krajo aretirala, so bili obsojeni na pet in pol oziroma devet in pol let za zapahi. Bjoern Hoen, ki je predrzno tatvino po tožilčevem mnenju načrtoval, naj bi šel v zapor za devet let, vendar je lani norveško vrhovno sodišče obsodbo zaradi nepravilnosti v postopku razveljavilo.

Munchovo slikarstvo je imelo pomembno vlogo v ekspresionističnem gibanju 20. stoletja. Deli Krik in Madona spadata v serijo Friz življenja, ki vsebuje osrednje človeške teme, kot so bolezen, smrt, strah in ljubezen. Krik (1893), morda najslavnejša slikarska upodobitev eksistencialne tesnobe vseh časov, je upodobitev posameznika na mostu, ki na ozadju krvavo rdeče, rumene in črne odpira usta v nemem kriku.

Včasih je treba zvoniti tudi po toči
Munch je sicer naslikal več različic večine svojih slik, tudi Madone in Krika, a zgoraj omenjeni veljata za najbolj dovršeni; po ropu je bila njuna vrednost ocenjena na sto milijonov dolarjev. Za tatvino so okrivili slabo varovanje, ki se je od takrat seveda močno poostrilo. Obiskovalci muzeja morajo tako zdaj skozi detektor kovin, preden sploh pridejo do blagajne, pred vstopom v razstavne prostore pa jih še enkrat pregledajo.

Ana Jurc