Velik del svoje novinarske poti je namenila odkrivanju skritega spomina o človeških usodah in dobi, ki sta jo zaznamovala represija in kršenje človekovih pravic. Velja, da bolj ko so bile kočljive in zakrite, bolj trmasto jih je razkrivala in jih razkriva še danes.

V njeno interesno področje sodi tudi raziskovanje zgodovine otroštva, obdobja, ki nas vse usodno in za vedno zaznamuje.

Hči partizanskih staršev na osvobojenem ozemlju
Puharjeva se je rodila med drugo svetovno vojno - natančneje 4. februarja 1945 - partizanskim staršem na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Njen oče je bil modernistični slikar France Mihelič (pozneje poročen s pisateljico Miro Mihelič), mama pa Helena Puhar, po kateri je poimenovana osnovna šola v Kranju, kjer je bila dejavna kot pedagoška svetovalka.

Eden prvih prevodov Orwellovega romana 1984 v socialističnem svetu
Alenka Puhar je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz anglistike in primerjalne književnosti. Leta 1967 je prevedla roman 1984, klasiko Georgea Orwella, ki je bil sploh eden izmed prvih uradno objavljenih prevodov tega dela v tedanjih socialističnih deželah.

Temu so sledili še prevodi drugih avtorjev, kot so Gore Vidal, Frederick Forsyth in Wole Soyinka. Med njena dela spadajo med drugim Prvotno besedilo življenja (1982), Peticije, pisma in tihotapski časi (1985), Slovenski avtoportret 1918-1991(1992) in Pozabljena polovica (2007), ki jo je uredila skupaj z Marto Verginella in drugimi.

Z Ifigenijo Simonović, Alešem Bergerjem, Nelo Malečkar in drugimi pa je lani uredila knjigo Vitomil Zupan – Važno je priti na grič, ki je izšla ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Zdaj je na pragu sedemdesetih, ki "jim z nekaj dobrotljivosti usode pritiče skrb za neko drugo otroštvo: tako je ob pisanju novih knjig tudi Mary Poppins na začasnem delu v eksotičnih deželah", so zapisali v Trubarjevi hiši literature, kjer bo potekal drevišnji pogovor s Puharjevo, ki ga bo vodila Ženja Leiler.