'Kako lahko civilna družba in posameznik prispevata k večji družbeni odgovornosti?' je eno od vprašanj, na katera bodo skušali odgovoriti udeleženci okroglih miz in posvetov. Foto: BoBo
'Kako lahko civilna družba in posameznik prispevata k večji družbeni odgovornosti?' je eno od vprašanj, na katera bodo skušali odgovoriti udeleženci okroglih miz in posvetov. Foto: BoBo

Dogajanje se je začelo s posvetom o transparentnosti delovanja fundacij v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru.

Okrogle mize in posveti bodo potekali na temo donatorstva in drugih mehanizmov financiranja fundacij, zaposlovanja v fundacijah, sodelovanja med podjetji in civilno družbo ter transparentnega delovanja. Dogodki bodo do srede v Mariboru, Zagorju, Škofji Loki in Ljubljani.

"Združenje slovenskih ustanov si že vsa leta svojega obstoja prizadeva, da bi se prepoznavanje fundacij in njihov ugled umestil v slovenski družbi na mesto, kamor sodi, torej v temelj financiranja projektov v splošno korist in v dobrodelen namen," pojasnjuje predsednik združenja Tomaž Bole.

Po njegovih navedbah je gospodarstvo že naredilo nekaj korakov k temu prepoznavanju, saj je negovanje družbene odgovornosti v podjetjih vse bolj prisotno. "Večja težava je v politikih in državni administraciji, saj civilna družba in nevladne organizacije še zdaleč niso enakopraven sogovornik v oblikovanju skupne sedanjosti in prihodnosti naše države," je dejal.

Namen posveta o transparentnosti delovanja fundacij, ki bo v sredo še v Ljubljani, je predvsem v razpravi, razmišljanju in pogovoru o izkušnjah, s katerimi se pri svojem delu srečujejo slovenske fundacije in druge nevladne organizacije.

Sklepe razprav obeh posvetovanj v Mariboru in Ljubljani bodo posredovali vladi, državnemu zboru in državnemu svetu ter gospodarskim združenjem.