delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat. Gre za del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA, zbirko pa je zbral in uredil Edi Gobec, in sicer predvsem iz enega razloga – da bi pokazal, kako veliko pomembnih ljudi v resnici prihaja iz Slovenije.

Ravnatelj središča in zaslužni profesor kentske univerze Gobec je zbirko s pomočjo žene, prijateljev in sodelavcev nabiral in urejal od leta 1951. Svoja spoznavanja in zbrane podatke je delil v številnih knjigah, pri svojih 91 letih zdaj pripravlja že 18. knjižno delo.

V uvodu pred dvema letoma izdanega dela Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji omenja, kako si je med poletnimi počitnicami leta 1951 skušal kot zidarski vajenec zaslužiti potrebni denar za nadaljevanje univerzitetnega študija. Ameriški sodelavci so ga nenehno zbadali, naj jim predstavi kakšnega resnično uspešnega Slovenca, denimo slavnega arhitekta ali izumitelja. Bili so tako prepričani o zaostalosti Slovencev, da noben odgovor ni spremenil njihovega mnenja. Gobec je sklenil, da mora nekaj storiti. Začel je sistematično zbirati gradiva o Slovencih in njihovih dosežkih v ZDA in po svetu, njegovo delo povzema direktor arhiva Bojan Cvelfar.

Da arhivska zakladnica ne bi pristala na smetišču
Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Nastala je izjemno pomembna zbirka bogatega arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb zadnja leta pa je bila, tako Cvelfar, kako zagotoviti, da zakladnica informacij po njuni smrti ne bi končala na smetišču ali v ognju.

S pomočjo Arhiva Republike Slovenije, direktorja Cvelfarja in naklonjenih diplomatov, ki odstopajo prostor v svojih zabojnikih, je začelo arhivsko gradivo kot življenjski dar zakoncev domovini postopoma prihajati v Slovenijo.

Konec junija je Arhiv RS prevzel prvi del zelo obsežne zbirke, ki po besedah Cvelfarja "obsega 200 arhivskih škatel oziroma 20 tekočih metrov dragocenega gradiva". Celotna zbirka obsega še vsaj štirikrat več gradiva. V arhivu pričakujejo, da bodo v prihodnje prejeli še več tisoč enot iz zbirke.

Neprecenljivi podatki, zbrani z vseh vetrov na enem mestu
V tej zbirki je mogoče najti različne podatke o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami. "Gre za podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in ljubiteljskem udejstvovanju, skozi fotografije, pisma, pričevanja, izrezke iz časopisov, objave na spletnih straneh itd. Gre za neprecenljive podatke, zbrane z vseh vetrov na enem mestu," pojasnjuje direktor arhiva.

V arhivu se že posvečajo tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega gradiva in njegovemu urejanju in popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim uporabnikom, predvsem v znanstveno-raziskovalne namene. Glede na pomembnost gradiva resno razmišljajo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji, pravi Cvelfar. Seveda pa je omenjeno gradivo tudi bogat vir za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih nameravajo v bližnji prihodnosti vsebinsko osmisliti.