Najbolj slavni stolp Italije, poševni stolp v Pisi, je zavoljo svoje posebnosti in starosti skrbno zavarovan; do njega je mogoče le peš, promet je zaradi tresljajev, ki ga povzroča, okoli njega onemogočen, strokovnjaki pa se vsako leto skrbno nadzorujejo njegovo nagibanje. To pa ne velja za srednjeveška stolpa v severnem delu Bologne, ki sta postala simbola mesta in sta v zelo slabem stanju, kar kliče po podobni zaščiti, kot jo ima njun 'sorodnik'.

Uničujoč promet
Kot so strokovnjaki zapisali v študiji, ki je nastala Nacionalnem inštitutu za geofiziko in vulkanologijo, sta stolpa v tako slabem stanju zaradi drhtenja in zaradi prometa, ki teče mimo. Rezultati kažejo, da sta stolpa, poimenovana Asinelli in Garisenda, ki sta bila zgrajena v 12. stoletju, na več delih imela večje poškodbe. Po mnenju vodje skupine Enza Boschija bi moralo mesto območje okrog stolpov zapreti za promet in opustiti tudi načrte za gradnjo nove tramvajske linije v tem delu mesta: "Tako kot v Pisi, kjer se poševnemu stolpu ne moreš približati niti v taksiju, bi bilo treba zaustaviti ves promet."

Danes mimo stolpa vsako minuto peljeta po dva avtobusa, in to od jutra do večera, v konicah pa celo trije avtobusi. Če bo zgrajena tramvajska proga, bo to pripomoglo k temu, da bo konstrukcija stolpa z vsakim dnem šibkejša.

Nejasno pobudništvo
Stolpa sta nastala med leti 1109 in 1119, stojita na križišču petih cest, ki vodijo do glavnih vhodnih vrat srednjeveškega mesta; višji stolp - 97 metrov - se imenuje Asinelli, nižji (48 metrov) vendar bolj nagnjen, pa se imenuje Garisenda. Imeni sta dobila po znanih bolonjskih družinah, ki naj bi ju dali zgraditi, vendar pa pomanjkanje dokumentov te domneve postavlja na trhle noge. Ime družine Asinelli se na primer prvič pojavi šele leta 1185, skoraj 70 let po tem, ko naj bi bila zaključena gradnja stolpa.

"Viharno življenje" dveh stolpov
Prav tako domnevajo, da je bila sprva Asinelli visok približno 70 metrov in so ga šele pozneje povišali na današnjo višino 97,2 metra; v svojem dolgem življenju je bil stolp z nagibom 2,2 metra med drugim tudi ječa, znanstvenika Giovanni Battista Riccioli in Giovanni Battista Guglielmin sta ga uporabljala za študije o povezavi med gibanjem težkih teles in rotaciji Zemlje, med drugo svetovno vojno pa je bil uporabljen za opazovanje.

Garisenda, ki je sicer skoraj za polovici manjši od svojega višjega in ožjega soseda - mimogrede, stolpa sta bila v 14. stoletju povezana z leseno brvjo 30 metrov nad tlemi, a je ta pozneje v požaru 1398 zgorela - je nagnjen kar za 3,2 metra. Sprva je bil stolp visok približno 60 metrov, a so ga morali že v 14. stoletju znižati, ker se je vse nevarneje nagibal k tlom.

Večna slava
Oba stolpa sta prestala marsikatero poškodbo, od manjših požarov in rušitev in vsaj dva večja požara, prvega leta 1185, in že omenjenega v letu 1398. Nižji stolp pa si je svojo slavo prislužil tudi z večkratno omembo v Dantejevi Božanski komediji in v Rimah, kjer opeva svoje tudi svoje življenje v Bologni.