Turško zunanje ministrstvo je po poročanju turške tiskovne agencije Dogan avstrijskim arheologom naložilo, da do konca avgusta odložijo svoje orodje. Avstrijski podkancler Reinhold Mitterlehner obžaluje takšno odločitev turških oblasti, saj po njegovem mnenju meša politiko in znanost, poleg tega pa ni v skladu s partnerstvom, ki so ga dolga leta gojili v Efezu. "To je korak k nadaljnjemu slabljenju svobode znanosti," je dodal.

Arheološka izkopavanja so bila prekinjena po poslabšanju odnosov med državama v zadnjih mesecih. Avstrijski kancler Christian Kern je turška pristopna pogajanja z EU-jem označil za "diplomatsko fikcijo", turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu pa Avstrijo za "prestolnico radikalnega rasizma".

Mesto znamenite Celzusove knjižnice
Britanci so bili tisti, ki so pred 150 leti začeli izkopavati mesto, ki so ga v 10. stoletju pred našim štetjem v zahodni Anatoliji ustanovili Grki, avstrijske arheološke ekipe pa pri izkopavanju z rečnim blatom zasutega mesta sodelujejo od leta 1895. Večji del nekoč cvetočega mesta, ki je ležalo na pomembni trgovski poti med Azijo in Evropo, od leta 2015 pa je zapisano na Unescov seznam kulturne dediščine, ostaja še danes zakopan. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki so ostanki znamenite Celzusove knjižnice iz Avgustovega časa. Pod vladavino tega rimskega cesarja je v mestu živelo približno 300.000 prebivalcev.

Na vseh koncih Sredozemlja so govorili o razkošju Ephesosa in njegovi knjižnici z 12.000 zvitki, pospravljenimi v dveh nadstropjih (to naj bi bila tretja največja knjižnica tistega časa). Omeniti je treba še gledališče in seveda nekoč mogočen Artemidin tempelj iz 4. stoletja pred našim štetjem, ki ga je Plinij Starejših označil za enega od sedmih čudes.

Efez je bil v svoji dolgi zgodovini večkrat porušen - veliko škode so povzročili Perzijci, ki jih je leta 336 pr. n. št. iz mesta pregnal Aleksander Veliki, močno pa so mesto prizadeli tudi požari, potres in morda najbolj usodna reka Caystross, ki je postopoma zasipavala svojo strugo in pristanišče ter končno preusmerila svoj tok.

Konzerviranje mozaikov
Na začetku leta je Gettyjeva fundacija na območju Efeza organizirala pet let trajajoči seminar konzerviranja mozaikov, ki je namenjen predvsem konservatorjem iz Turčije, Jordanije, Libije, Sirije in Tunizije. Sodelujoči so se v tem letu ukvarjali predvsem z ogroženimi mozaiki rimske hiše. "Turčijo in Avstrijo povezuje v Efezu dolgo in zelo uspešno arheološko sodelovanje. Izredno pomembno je, da Avstrijska akademija znanosti nadaljuje mednarodno znanstveno izmenjavo, ki se je za vse sodelujoče izkazala za uspešno," je dejal predsednik organizacije Anton Zeilinger.

Do konca avgusta so avstrijski arheologi končali izkopavanje nekdanje bizantinske bivanjske četrti in grškega trga, kot poroča Art Newspaper, pa so imeli v načrtu še druga izkopavanja oziroma restavratorska dela. Celoten projekt so morali skleniti v roku treh dni, domov pa so se vrnili številni sodelavci Avstrijskega arheološkega inštituta in strokovnjaki iz drugih držav. Kot so sporočili z inštituta, so prekinili tudi izkopavanja v Limiri. Po besedah vodje izkopavanj v Efezu Sabine Ladstätter se na inštitutu kljub predčasni prekinitvi del dogovarjajo, da bi v prihodnjem letu vendarle lahko nadaljevali svoje delo, in kot dodaja, sama verjame v ugodno odločitev.