"Ne znam si predstavljati, da bi pustili tako veličastno stavbo propasti," je prepričan francoski arhitekt konservator Thierry Algrin. Prostemu očesu se zdi morda arhitektura iz časa, ko je današnja Provansa sodila pod rimski imperij, bolj ali manj nedotaknjena, toda arhitekt, ki skrbi za francoske kulturne spomenike, opaža poškodbe, zelo nevarne tej arhitekturi.

Potem ko je amfiteater preživel gladiatorske igre v antičnem času, postavljanje hiš v njegovi notranjosti v srednjem veku, odstranjevanje naselja v času Napoleona in bikoborbe ter koncerte današnjih dni, mu po besedah Algrina grozi, da bo brez takojšnjega ukrepanja propadel, poroča Times Online.

70 odstotkov stavbe je še vedno nedotaknjene, Algrin pa mora zdaj zagotoviti, da ostane taka tudi v naslednjih stoletjih. Pri tem mora uskladiti tako ohranitev starega antičnega jedra kot zagotovitev primernosti prostora za koncerte in bikoborbe.

Država bo pokrila le obnovo zunanjščine
Francoska država bo za obnovo prispevala do 20 milijonov evrov, kar bi moralo ravno zadostovati za obnovo zunanjščine 21 metrov visoke arene, ne pa tudi za notranjost, ki sprejme 14.000 ljudi. Kritike na odnos države do zaščite antične stavbe se v Franciji vrstijo že leta. V zadnjih dveh stoletjih je namreč oblast že dvakrat odredila obnovitev arene in vedno opustila projekt, še preden je bil končan.

Problemu ne smemo obrniti hrbta
Župan Nimesa Jean-Paul Fournier naj bi pred nedavnim izjavil, da bi lahko najnovejša obnova trajala tudi 40 let. Algrin je bolj optimističen. "Ne bi smelo trajati tako dolgo. Verjamem, da bo končana prej, saj zdaj vendarle obstaja neko skupno soglasje, da je nekaj treba ukreniti. Problemu ne smemo le obrniti hrbta."

Od nastanka do danes
Amfietater v Nimesu so postavili v prvem ali drugem stoletju, natančneje med letoma 90 in 120, torej malo po rimskem Koloseju. Po propadu rimskega imperija v 5. stoletju so Vizigoti v njem ustanovili pravcato mestece, saj so bile njegove stene izvrstno obrambno obzidje, tako pa so na svojevrsten način v naslednjih tisoč letih poskrbeli za njegovo ohranjenost. V 18. stoletja je bil to dom več stotim družinam, v mestu pa je stal tudi dvorec in dve cerkvi.

Srednjeveška naselbina sijajna zaščita arene
Ko so se nato odločili, da izpraznijo amfiteater in ga obnovijo, so po Algrinovih besedah pravzaprav nespametno prispevali k poslabšanju stanja. "Kot kaže, se proces propadanja pospešuje. Vprašanje je, zakaj se to dogaja zdaj, ko stoji spomenik tam že 2000 let. Edina razlaga je, da so stavbe, ki so stale v amfiteatru med 6. in 18. stoletjem, uspešno preprečevale dostop vlage." Zdaj pa, še pojasnjuje, zaradi dežja odstopata peščeni in apnenčast omet, nekaj kamnov je razpokanih, predele pa popuščajo.

Okrepitev in zaščita
V restavratorsko-konservatorskih delih Algrin želi ojačati stavbo, pri tem pa zamenjati čim manj izvirnega materiala. Druga stopnja, ki bo sledila, če bodo to omogočala finančna sredstva, pa predvideva namestitev zaščite pred dostopom vlage.

Maja Kač