Grad, ki je, kar se omembe v pisnih virih tiče, najstarejši med gradovi na Slovenskem, bo jubilej pričakal v obsežnem investicijskem ciklu, v okviru katerega je že prenovljen muzejski del zgradbe, letošnjo jesen pa se je začela še prenova sprehajalnih poti.
Na grad, ki je gotovo eden izmed pomembnih simbolov Slovenije, se lahko sprehodimo po petih poteh. Med temi je najpomembnejša pot z grajskega kopališča, ki je bila vedno tudi med najbolj obiskanimi. Ker po celoviti prenovi Blejskega gradu med letoma 1951 in 1961, ko so pot tudi zasnovali, na njej niso izvajali večjih vzdrževalnih del, je že precej dotrajana in posledično nevarna.
Po besedah direktorja Zavoda za kulturo Bled Matjaža Završnika je prav obnova te poti prioritetni projekt celovite prenove Blejskega gradu. Obnovitvena dela naj bi bila vredna približno 200.000 evrov, trajala pa naj bi od dva do tri mesece. Menimo, da bomo s tem sanirali enega najbolj motečih delov v okviru grajskega kompleksa in hriba, ki nam v zadnjem času zagotovo ni bil v ponos, so ocenili na zavodu, ki zadnja leta upravlja z gradom.
Kot pravi Završnik, upajo, da bodo s tem spodbudili tudi preostale pristojne za prenovo še drugih poti, saj je pohodništvo ena glavnih in najpomembnejših aktivnosti blejskih turistov, skrb za ta del infrastrukture pa je tudi zrcalo ravnanja s tem biserom. Po koncu tega dela sanacije se nameravajo lotiti še preostalih grajskih poti s priključkom na pot do Muhrovega spomenika, ki ga je občina pred kratkim že obnovila.
Investicijski ciklus bodo nadaljevali tudi med zimo, kot je še pojasnil Završnik, pa se bodo poleg prenove kamnitih opornih zidov in namestitve ograje na najstrmejših delih poti na grad, lotili tudi prenove različnih delov gradu, predvsem restavracije in viteške dvorane.
Najpomembnejšo in najdražjo investicijo - izgradnjo dvigala - bodo prihranili za konec. "Upamo, da bomo kljub redukcijam sredstev pridobili sofinanciranje od katerega koli evropskega sklada in projekt uresničili v letih 2012 ali 2013," dodaja Završnik.
Vsako leto več obiskovalcev
Lea Ferjan z zavoda za kulturo poudarja, da bo to za številne obiskovalce, ki se na grad ne morejo povzpeti, velika pridobitev. Tudi sicer zaznavajo v zadnjih letih porast obiskovalcev na Blejski grad. Letos ga je obiskalo že več kot 175.000 ljudi, kar je za 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skoraj četrtina obiskovalcev prihaja iz Slovenije, sledijo pa jim gostje iz Velike Britanije, Italije, Japonske, Izraela, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Španije, Nemčije in ZDA.
Prepričani so, da je večji obisk posledica tako vlaganja v promocijo (letos so presegali 50.000 evrov) kot pomembnih številnih dejavnosti in poslovnih ter kulturnih dogodkov, ki potekajo na gradu. Ne nazadnje pa je treba upoštevati prek 70 porok na leto.
Darilo Henrika II.
Posebej bogato bo prihodnje leto, ko bodo na gradu praznovali tisočletnico prve omembe v pisnih dokumentih. Z že omenjeno darovnico iz leta 1011 je nemški cesar Henrik II. škofu Adalberonu podaril grad in zemljo v velikosti 30 kraljevih kmetij območja med obema Savama.
Tisoč let, menjava cele vrste lastnikov
V tisočletnem obdobju od srednjega veka do današnjega časa je grad zamenjal vrsto lastnikov, ti pa so seveda nov dom pogosto prenovili po svojem okusu, tudi zaradi pogostega menjanja upravljavcev se bogatejša oprema žal ni ohranila. Še danes se grad, ki je doživel tudi dva hujša potresa, ponaša z romanskim obzidjem z vhodnim stolpom, preostala poslopja pa so iz obdobja renesanse. Leta 1952 so začeli grad obnavljati po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, Plečnikovega učenca. Modernejšo ureditev, prilagojeno turističnim ogledom, pa je grad dobil do leta 1961.