Fundacija Louisa Vuittona, nova pariška meka za sodobno francosko in mednarodno umetniško ustvarjanje, posvečena promociji in gojenju sodobne umetnosti, bo za javnost vrata odprla 27. oktobra letos. V novi stavbi bo prostor tako za stalno zbirko kot tudi za začasne razstave ter za večnamenski avditorij, ki bo lahko gostil večdisciplinarne dogodke in predstave za 350-glavo občinstvo.

Navdih: umetnost rastlinjakov v 19. stoletju in silhueta jadrnice
Z več teras stavbe bo razgled na eni strani na pariško panoramo, na drugi pa na zelenje parka Jardin d’Acclimatation, ki je bil menda tudi navdih za Gehryjevo transparentno, stekleno strukturo. Osnovna forma spominja na ducat jader, v katera se upira veter, in je sestavljena iz 3.600 steklenih plošč.

Čeprav ima ameriško-kanadski arhitekturni zvezdnik nemalo stalnih kritikov, pa se tokrat zdi, da je s svojo dekonstruirano interpretacijo ukrivljenih linij stroko skoraj soglasno prepričal. Prve in najglasnejše hvalnice "liričnim, plešočim ukrivljenim oblikam" poje arhitekturni kritik Vanity Faira Paul Goldberger. "Ta stavba je mišičasta in obenem nežna," je zapisal v svoji navdušeni recenziji. "To je hokejist z gibi balerine ali, če hočete, Moby Dick z gibčnostjo morskega psa. Videti je kot jadra, kot jadrnica, pa kot kit in kot kristalna palača v trenutku eksplozije."

Stavbo bi se dalo razumeti kot "interpretacijo Grand Palaisa za 21. stoletje", še piše, "ali pa kot Gehryjev poskus, kako svoj lastni Guggenheimov muzej v Bilbau preliti v steklo".

Ključno ime v arhitekturi zadnjega stoletja
Prva razstava v Fundaciji Louisa Vuittona bo seveda posvečena sami zgradbi in njeni genezi, vzporedno pa bodo v pariškem centru Pompidou na ogled Gehryjeva dela. Arhitekt je v Franciji svojo sled prvič (in do pred kratkim zadnjič) pustil leta 1994, ko je zasnoval Ameriški center (danes Cinémathèque Française). Tudi sicer je na stari celini več njegovih ikoničnih stavb, v prvi vrsti že omenjeni Guggenheimov muzej v Bilbau, galerija Serpentine v Londonu in "plešoča hiša" v Pragi.

Gehry se je rodil v Torontu leta 1929, a je po selitvi v Los Angeles leta 1947 sprejel ameriško državljanstvo. V Los Angelesu je v 60. letih odprl tudi svojo arhitekturno pisarno. Med njegove najbolj znane stvaritve spada še koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu.