Podrobnosti življenjske zgodbe kralja Arturja (na fotografiji Clive Owen v naslovni vlogi iz filma Kralj Artur iz leta 2004) poznamo predvsem iz ljudskega izročila in kasnejših zgodb. O njegovem obstoju še danes razpravljajo zgodovinarji; številni o njem odkrito dvomijo. Foto: Touchstone Pictures
Podrobnosti življenjske zgodbe kralja Arturja (na fotografiji Clive Owen v naslovni vlogi iz filma Kralj Artur iz leta 2004) poznamo predvsem iz ljudskega izročila in kasnejših zgodb. O njegovem obstoju še danes razpravljajo zgodovinarji; številni o njem odkrito dvomijo. Foto: Touchstone Pictures
O okrogli gomili sredi nasipa Kraljevi vozel so stoletja dolgo krožile zgodbe, med drugim tudi tista, da je bila prav to okrogla miza, okrog katere so se zbirali vitezi kralja Arturja. Pojavljala pa so se tudi ugibanja, da najdišče izvira iz časov železne dobe ali srednjega veka ali pa da je bila tam utrdba Rimljanov. Foto: Spletna stran gradu Stirling

Kraljevi vozel (v angleščini King's Knot), geometrijsko oblikovan nasip na nekdanjih kraljevih vrtovih pod gradom Stirling, je že stoletja zavit v skrivnost.

Več podrobnosti in zanimivosti o kralju Arturju in vitezih okrogle mize najdete na spletni strani, posvečeni temu junaku ljudskega izročila.
Čeprav domnevajo, da izvira iz 20 let 17. stoletja, naj bi bila osrednja gomila s ploščatim vrhom še veliko starejša in povezana z legendarnim kraljem Arturjem, ki naj bi po izročilu Britaniji vladal v poznem 5. in zgodnjem 6. stoletju. Po srednjeveških zgodbah in romancah je vodil obrambo Britanije proti saksonskim zavojevalcem.

Ekipa arheologov z univerze v Glasgowu je maja in junija letos izvedla geofizikalni pregled najdišča in odkrila, da je bil tam nekoč okrogel element, ki naj bi bil še starejši od vidnega nasipa. Najdbe kažejo, da je sedanja gomila v sredini nasipa zrasla na starejši zasnovi, zaradi česar sklepajo, da bi se tam pred davnimi časi lahko nahajala okrogla miza kralja Arturja.

Monarhi so želeli ohraniti del zgodovine
S proučevanjem dokumentov zgodovinarji do rešitve uganke niso mogli priti, so jim pa zdaj v pomoč tehnološko dovršene naprave za geofizikalne meritve. Kot je pojasnil zgodovinar John Harrison iz krajevnega zgodovinskega društva v Stirlingu, tudi zdaj ne bodo mogli potrditi, da se je tam nekoč mudil kralj Arthur, a lahko vsaj poskušajo pojasniti, od kod izvirajo vse ljudske zgodbe o njegovih vitezih okrogle mize.

Koordinator projekta Stephen Digney je dodal, da je raziskava razburljiv prvi korak resnih prizadevanj, da bi dognali, kaj se skriva v ozadju nasipa, in da rezultati doslej pravzaprav dokazujejo le to, da so škotski monarhi v svoje vrtove pač vključili starodavne elemente, kar se je dogajalo tudi na drugih koncih sveta.

Viteški red, zbran ob okrogli mizi
Okrogla miza kralja Arturja naj bi bila okrogla zato, da so imeli vsi, ki so se posedli okrog nje, enakovreden status. Simbolni pomen mize se je skozi različne zgodbe razvijal več stoletij, do konca 12. stoletja je postal sinonim za viteški red, povezan z Arturjevim dvorom, red vitezov okrogle mize.

Prvič jo je leta 1155 z besedami opisal normanski pesnik Wace v normanski priredbi dela Historia Regnum Britanniae (avtorja Geoffreyja Monmouthskega), ki je nosila naslov Roman de Brut. Waceov namen je bil normanskemu občinstvu približati legende in zgodbe novih ozemelj anglo-normanskega kraljestva; v tem delu opiše zgodbo kralja Artura in zgodovini Britanije sledi nazaj vse do mitskega trojanskega junaka Brutusa.