Za podaritev gradiva so se avstralski Slovenci odločili, ker bi se v prihodnosti spoprijeli s težavo ustrezne hrambe, negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Zato so se odločili tudi, da gradivo digitalizirajo in ga podarijo Arhivu Slovenije, kjer bo zdaj lažje dosegljivo raziskovalcem in bo za njegovo hrambo ustrezno poskrbljeno tudi v prihodnosti. Kot so še navedli v Arhivu Slovenije, pa bodo digitalne kopije omogočile, da bo gradivo še vedno dostopno tudi v Avstraliji.

Devet tekočih metrov filmskega gradiva
Hkrati je v dar Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije prispelo tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki ga je o življenju Slovencev v Canberri posnel Janez Černe. Podarjenih devetih tekočih metrov arhivskega gradiva, nastalega od 50. let prejšnjega stoletja do leta 2016, je bogata pridobitev za Arhiv Slovenije.

Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je poudaril, da gre za izjemno pomembno pridobitev ne le za arhiv, ampak tudi za zgodovino Slovencev. Gradiva izseljencev oziroma Slovencev po svetu so v različnih stanjih, v Avstraliji imajo gradiva dobro urejena in shranjena, vendar pa tamkajšnji lokalni arhivi niso bili preveč zainteresirani, da bi to gradivo prevzeli. In kot je še dejal Cvelfar: "Zato smo se odločili, da ga skupaj s predstavniki teh društev prepeljemo v Slovenijo in zanj poskrbimo ter ga tako ohranimo prihodnjim rodovom, da ohranimo pričevanje prisotnosti Slovencev v Avstraliji."

In okoli 22 tekočih metrov zelo raznolikega gradiva
Leta 2003 so predstavniki slovenskih društev in klubov v Novem Južnem Walesu na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ustanovili Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce – Novi Južni Wales z namenom, da zbirajo arhivsko in knjižnično gradivo slovenskih organizacij in posameznikov, ki priča o prisotnosti in dosežkih Slovencev v Avstraliji. S prostovoljnim delom jim je do danes uspelo zbrati in urediti okoli 22 tekočih metrov zelo raznolikega gradiva – od društvenih arhivov, njihovih časopisov in izdanih knjig do osebnega gradiva, ki so jim ga bili pripravljeni prepustiti slovenski izseljenci.

Na pobudo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je pred tremi leti steklo sodelovanje arhivarjev Arhiva Slovenije pri evidentiranju in urejanju arhivskega gradiva izseljenskih društev. S tem je bil dosežen dvojni namen: društvom so arhivarji pomagali pri urejanju njihovega arhiva in svetovali, kako nadaljevati delo, morda tudi digitalizacijo njihovega arhiva, na drugi strani pa so bili popisi evidentiranega gradiva vneseni tudi v evidenco arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter se hrani zunaj meja države.

Dotično evidenco vodi Arhiv Slovenije in s tem gradivom seznanja raziskovalce oziroma strokovno javnost. Od jeseni leta 2015 so tako sodelavci Arhiva Slovenije sodelovali z društvi v Avstraliji, Argentini, Nemčiji, ZDA, Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Darilno pogodbo je danes ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika podpisal direktor Arhiva Slovenije.