Kot je ob predstavitvi tega, kar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije čaka prihodnje leto, dejal direktor Jernej Hudolin, bodo mostovi prišli na vrsto že na začetku leta, ko bo izšla monografija o tem "majhnem, a pomembnem segmentu naše dediščine". Hudolin je izrazil tudi upanje, da bo imelo Evropsko leto kulturne dediščine poleg promocije kulturne dediščine in dogodkov, ki se bodo zvrstili, dolgoročnejše učinke. "Praznovanja sama minejo, bistveno je, da s seboj prinesejo neko energijo, ki jo je možno črpati še v naslednjih letih," je poudaril.

Z novimi podatki in dokumentarnim gradivom
Evropsko leto kulturne dediščine povezuje skupna tema Naša skupna dediščina, sami pa so se odločili, da predstavijo eno od možnih tem dediščine, torej mostove. Zato so pripravili tudi stenski koledar za leto 2018 s fotografijami mostov, ki napoveduje že omenjeno monografijo. Da so lahko pripravili monografijo, so po Hudolinovih besedah pregledali arhivsko gradivo in preverili stanje na terenu ter vse skupaj zbrali v knjigo, ki bo "na dostojen način prikazala vrednost te dediščine in njeno pomembnost za slovenski prostor". Priprava monografije pa je tudi njim prinesla veliko novih podatkov ter novo arhivsko in dokumentarno gradivo.

V dialogu z lastniki kulturne dediščine
Ker je Slovenija edina država v tem prostoru, ki financiranja kulturne dediščine nima urejenega sistemsko, bodo po Hudolinovih besedah veliko truda vložili v to, da bodo čim več v stiku z lastniki kulturne dediščine. Skušali jim bodo svetovati in pomagati, kolikor zmorejo, ter tako pri njih ustvarjati pozitiven odnos do dediščine. Širši javnosti bodo skušali kulturno dediščino približati s predavanji, ob tem se bodo čim več povezovali s krajevnimi skupnostmi.

Obnova Brda pri Kranju in čiščenje umetnin Narodne galerije
Med večjimi izvedbenimi deli načrtujejo obnovo gradu Brdo pri Kranju, v sklopu katere bo treba preseliti zbirko. Izjemno zahteven logistični poseg bodo izvedli v sodelovanju z Narodno galerijo Ljubljana, kjer bodo vsa dela očistili in nekatera tudi restavrirali. Začeli bodo raziskave na znameniti oltarni pali z naslovom Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki iz koprske stolnice, ki jo je naslikal Vittore Carpaccio, v sklopu popotresne sanacije Posočja pa se bodo posvetili slikam velikega formata z Mosta na Soči slikarja Toneta Kralja.

Več restavratorskih posegov: freske Gurberjeve palače in deblak
Veliko pozornosti bodo namenili arheološkemu najdišču na Muzejskem trgu v Celju, kjer so letos med obnovo trga odkrili antične freske iz prvega stoletja, začeli bodo restavrirati stopnišče v Gruberjevi palači, ki ga krasijo štukature in freska iz 18. stoletja, poleg tega nadaljujejo restavriranje rimskega deblaka, ki so ga poleti 2015 na Vrhniki potegnili iz Ljubljanice.

Že zdaj je aktivna delovna skupina ministrstva za kulturo, ki se posveča pripravi projekta nominacije stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, pri čemer bodo morali v prihodnjem letu izdelati še določene dele dokumentacije.