Arheološki muzej v La Pazu se je lotil orjaškega projekta rekonstrukcije lobanj pripadnikov predkolumbovske civilizacije Tivanaku. V svojih depojih imajo namreč več kot 150 primerkov deformiranih lobanj pripadnikov te civilizacije.

Program rekonstrukcije je del širše iniciative za "odkrivanje, ohranjanje in promocijo" bolivijske kulture in dediščine, je zapisano v izjavi za javnost ministrstva za kulturo. "Sadovi tega dela nam bodo omogočili videti, kakšna je bila fizionomija Tivanakujcev, ki so živeli v okolici svetega jezera Titicaca."

Deformirane lobanje pripadnikov ljudstva - nekatere so "potegnjene" nazaj, druge pa v višino - so služile za razlikovanje med družbenemi kastami. Lobanje so začeli preoblikovati že pri šestmesečnih dojenčkih, po navadi s pomočjo deščic in prevez, ki so jih prilagajali vsake štiri do šest mesecev.

Prva etapa projekta se osredotoča na rekonstrukcijo treh posameznikov z deformiranimi lobanjami, dveletnega otroka in dveh odraslih. "S pomočjo napredne tehnologije in natančnega ročnega dela smo že rekonstruirali njihove obrazne poteze," je za tiskovno agencijo EFE povedal Luis Castedo Zapata, ki je na čelu projekta. "Manjka nam samo še prava polt, potem pa bodo nared za razstavo."

Zapatova ekipa bo originalne lobanje "oblekla" v različne umetne in naravne materiale, predvsem v glino in lateks. "Računalniški programi lahko fiziognomijo določijo s 96-odstotno pravilnostjo. Preostali štirje odstotki so odvisni od rekonstrukcije kože in njenega odtenka." Za rekonstrukcijo vsake izmed treh lobanj sta potrebna približno dva meseca dela.

Center, kamor so romali iz vsega imperija
Citadela Tiahuanaco (Tivanaku), približno 79 kilometrov od današnjega La Paza, je bila srce starodavnega predkolumbovskega imperija z istim imenom; do danes se je ohranilo nekaj njihovih konstrukcij, denimo tempelj Kalasasaya, ostanki različnih civilnih in vojaških stavb, slavna Sončeva vrata in kipi raznih veljakov.

Bolivijski arheologi predvidevajo, da se je kultura Tivanaku rodila kot majhen zaselek okrog leta 1580 pr. n. š. Njihov vzpon je vrh dosegel v letu 724, zaton civilizacije pa datiramo v leto 1187. Arheološki ostanki imajo še danes globok duhovni pomen za andske civilizacije.