Vlasta Pacheiner Klander je prejela medaljo za zasluge za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, Primož Krečič pa je prejel medaljo za zasluge za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici.

Prevajalka, literarna zgodovinarka in raziskovalka Vlasta Pacheiner Klander je po diplomi na oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo na ljubljanski filozofski fakulteti študij nadaljevala na indijski univerzi Benaras Hindu v Varanasiju. S tem je bila njena poklicna pot začrtana – dve leti je v Indiji študirala staroindijsko kulturno zgodovino in nato opravila svoj prvi prevod iz sanskrta.

Po vrnitvi v Slovenijo, od leta 1962 naprej, je bilo njeno prevajalsko in literarnoteoretično delo šest desetletij posvečeno staroindijski, sanskrtski književnosti, ki so jo prav njeni prevodi odkrivali slovenskim bralcem.

Šestdeseta leta 20. stoletja so odprla okno marsikateri novi študijski smeri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je začel študij orientalistike in spoznavanja staroindijske dramatike, književnosti in poetike. Vlasta Pacheiner Klander je bila od svojega prvega velikega prevoda, filozofsko-religioznih pesnitev Bhagavadgita v letu 1970, naprej eden temeljnih oglov v zgradbi te za Slovence popolnoma nove vednosti.

Njeno delo so predstavili številne znanstvene razprave, članki in monografije. Poskrbela je tudi za številne pregledne zbirke, pripravljala dragocene radijske oddaje in televizijske prispevke. Za prevajalski opus je prejela Sovretovo nagrado.

Več kot desetletje je vodila seminar iz prevajanja sanskrtskega jezika na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter gostovala kot predavateljica staroindijske poetike na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Je tudi dolgoletna raziskovalka in strokovna sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v ZRC SAZU, piše v utemeljitvi.

Doktor teoloških znanosti, stolni župnik in ljubitelj umetnosti Primož Krečič je svoje znanje bogatil na papeški univerzi v Rimu in doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je tudi predaval.

Od leta 2013 je stolni župnik v Kopru. Ko je slišal, da so v Švici orgle, ki so jih leta 1988 izdelali v nemški orglarski delavnici po načrtih znamenitega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana Guillouja – zdaj pa jih bodo zaradi prenove dvorane zamenjali z drugimi – si je mislil, da bi bile lahko prave za koprsko stolnico.

Pot orgel od Züricha do Kopra je trajala štiri leta. Z orglami so pridobili vsi, najprej glasbeniki, glasbeni pedagogi in ljubitelji glasbe, domačini ter obiskovalci od blizu in daleč, pa tudi župnija in Mestna občina Koper, ki sta se znašli na seznamu pomembnih evropskih orgelskih mest in prizorišč.

Velike štiriročne simfonične orgle imajo 68 registrov, 5420 piščali, 20 sapnic, 20 mehov in sedem ventilatorjev. Z višino skoraj deset metrov in težo 16 ton so največje cerkvene orgle v Sloveniji, pa tudi v tujini večjih ni blizu. Od slovesnega odprtja in blagoslova v letu 2021 so zazvenele na številnih koncertih in opozorile nase z mogočno harmonijo, piše v utemeljitvi.

V počastitev državnega praznika je pred Predsedniško palačo danes tudi postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Kot je ob državnem prazniku običajno, je v Predsedniški palači potekal dan odprtih vrat. V nagovoru je vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu izrekel čestitke ob prazniku z najboljšimi željami za skupno in varno prihodnost. Dejal je, da je današnji praznik praznik vseh državljank in državljanov, še zlasti pa Primork in Primorcev, navsezadnje gre za 75. obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. "Mineva tri četrt stoletja, odkar sta nas upor proti fašizmu in partizanski boj po naši volji vrnila v skupno domovino, potem ko smo bili po prvi svetovni vojni proti naši volji pahnjeni zunaj okvirjev matičnega naroda," so njegove besede navedli v sporočilu za javnost.

Predsednik Pahor je poudaril, da Primorci in Slovenci zdaj živimo najboljši čas svoje zgodovine, imamo svojo državo in smo gospodar svoje lastne usode, smo člani EU-ja, prek članstva v Zvezi NATO pa tudi trdo umeščeni v zahodni svet kot suveren dejavnik. Ob tem je poudaril, da moramo te pridobitve znati ceniti, zlasti pa jih skrbno negovati in krepiti, predvsem pa moramo skrbeti za našo narodno in državljansko skupnost. "Čuvati moramo tisto, kar nas povezuje, in znati živeti s tistim, po čemer se razlikujemo," je dejal Pahor in poudaril, da si moramo vselej prizadevati za medsebojno spoštovanje, spoštovanje slehernega dostojanstva.

Ob koncu je poudaril plemenito sporočilo primorske himne, Vstajenja Primorske. "To je pesem, ki povzema več kot 75-letno tradicijo boja in spoštovanja tistih, ki so dali svoja življenja zato, da živimo mirno in svobodno življenje," je dejal.

Obiskovalke in obiskovalce je nagovorila tudi županja Občine Kanal ob Soči Tina Gerbec in vsem čestitala ob državnem prazniku. V nadaljevanju so si obiskovalke in obiskovalci dneva odprtih vrat ogledali delovne in protokolarne prostore predsednika Republike Slovenije, ki je v svoji pisarni odgovarjal na številna vprašanja, povezana z delom predsednika republike in njegovega urada.