Dve arhitekturni imeni, ki sta v Evropi dobro poznani, namreč zaznamujeta razstavo Plečnik project, ki jo v okviru kulturne promocije v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja predstavljajo v prostorih Kraljevih muzejev lepih umetnosti.

Predstavitev Plečnikovega dela je pripravila Narodna galerija v Ljubljani v sodelovanju s Podrecco, ki je zasnoval že Plečnikovo retrospektivno razstavo v pariškem Centru G. Pompidou leta 1986.

Za arhitektovo delovno mizo
Plečnikovo delo si je Podrecca zamislil kot reprezentativen prerez v obliki zvezde skozi arhitektovo ustvarjanje. Pri tem je dal poudarek na njegovo oblikovanje Ljubljane, zvezdasta zasnova pa je tako analiza samega mesta, ki je dobilo podobo nekakšne hiše. V tej je filmsko prikazano Plečnikovo delo, na okenske odprtine pa je Podrecca postavil modele Plečnikovh stvaritev, ki tako od zunaj soustvarjajo dialog z risbo.

Od 1902 do arhitektove smrti
V sredini 'hiše' stoji Plečnikova miza, na kateri najdemo njegovo prvotno orodje. Konstrukcija hiše ima tudi zgornje nadstropje, na katerem si lahko obiskovalci navzdol ogledujejo Plečnikovo delo, ta pa s svojo podobo prisostvuje razstavi. Za zamejitev si je Podrecca postavi letnici 1902, ki zaznamuje Plečnikovo prvo resno gradnjo, in 1957, letnico arhitektove smrti.

Več kot 140 predmetov iz Ljubljane v Bruselj
Iz Slovenije je v Bruselj na razstavo pripotovalo več kot 140 Plečnikovih izdelkov, ki so jih posodili iz NUK-a, Mestnega muzeja, ustavnega sodišča, župnijskih uradov z različnih koncev Slovenije, Muzeja krščanstva, nekaj pa so jih posodili tudi zasebniki.

Z bogatim katalogom
Več o Plečnikovem delu bodo lahko obiskovalci razstave izvedeli iz obsežnega kataloga, v katerega je svoje besedilo med drugim prispeval tudi direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek, eden izmed osrednjih pobudnikov razstave.

Postavitev, odprtja katere se je udeležil tudi slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti, tako obiskovalcem omogoča pogled v delo enega izmed vodilnih predstavnikov tiste arhitekturne smeri 20. stoletja, ki je kot nekakšen protipol funkcionalizma v 20. stoletju ohranilo stik z gradbeniškim znanjem zidave s klasičnimi gradivi. Obiskovalci se bodo lahko seznanili s stvaritvami arhitekta, čigar delo se odlikuje po izjemni izvirnosti v uporabi zgodovinskih, regionalnih in celo provincialnih prvin, ki jih je zaokroževal v vsakič nove izvirne celote.

M. K.