Darila ustvarjajo sužnje.
Prav tako lahko razumemo, da naravnim vrstam življenje ni naklonjeno zato, ker so dobre za pojesti, ampak zato, ker so dobre v razmišljanju.
Claude Lévi-Strauss, ki se je 28. novembra 1908 v judovski družini rodil v Bruslju, velja za enega največjih antropologov 20. stoletja. Lévi-Strauss je s svojim temeljnim delom Anthropologie structurale (Strukturalna antropologija, 1958) utemeljil strukturalistični pristop v antropologiji in etnologiji. Bistvo tega pristopa je iskanje tistih struktur, tistih kulturnih pojavov, katere je najti v vseh (ali vsaj v večini) človeških kultur. Najznamenitejša je Lévi-Straussova izpeljava strukturalističnega pristopa v analizo mita, za katerega ugotovi, da nikakor ni poljubna naracija, ampak da povsod po svetu sledi nekemu strukturnemu vzorcu.
Razočaranje v Braziliji
Claude Lévi-Strauss je k delu etnologa in ant ropologa resno pristopil v tridesetih, ko se je odpravil na dve ekspediciji v Brazilijo. Potovanji sta ga, kot pišejo v časopisu Tagesspiegel, navdali s pesimizmom. Kar je odkril, namreč niso bile cvetoče eksotične civilizacije, ampak kulture v procesu razpadanja. Nekoč ponosna ljudstva so postala skupine malodušnih razcapancev, ki so se ukvarjali z drobnimi posli. Tedaj je Lévi-Strauss zapisal: "Ničesar več ni mogoče spremeniti. Civilizacija ni več v stanju tistega prisrčnega naravnega razcveta, katerega je človek negoval in ga z velikim trudom v nekaterih kotičkih zemeljskega cesarstva vzgajal. V tem kraljestvu so uspevale številne robustne in zaradi svoje življenjske moči nevarne travniške rastline. /.../ Danes je človeštvo soočeno le še z monokulturo." Svet torej izgublja svoj šarm in je vedno bolj le še bivanjsko okolje in vlada le še učinkovitost; čara ni več.
Vsaka klasifikacija je boljša kot nobena
Lévi-Strauss je bil zelo sistematičen znanstvenik. Dejal je: "Vsaka klasifikacija je boljša kot stanje brez vsake klasifikacije." Klasifikacija je bila tudi osnova za njegovo znamenito teorijo mita. Ključna predpostavka njegove teorije mita je bilo vprašanje: Kako je mogoče, da so si miti, ki so na videz izmišljene, fantastične zgodbe, povsod po svetu podobni. Lévi-Strauss je tako sklepal, da za miti stoji nek univerzalni zakon, ki določa strukturo vsake mitske zgodbe, četudi je obenem vsak mit videti popolnoma izviren. Ugotovil je, da sta v vsakem mitu prisotna vsaj dva elementa, ki si nasprotujeta, in da se pojavljajo drugi elementi, mediatorji, ki temeljno protislovje pomirijo in znova vzpostavijo red.
Stoletnik sicer že več kot desetletje ni izdal knjige, vseeno pa ta zagovornik znanosti konkretnega in nasprotnik znanosti gole špekulacije, ki je osnovno orodje za svoje delo našel v strukturalni lingvistiki Ferdinanda de Saussura, ostaja eden najbolj vrhunskih znanstvenikov zadnjih desetletij.
Polona Balantič
Darila ustvarjajo sužnje.
Prav tako lahko razumemo, da naravnim vrstam življenje ni naklonjeno zato, ker so dobre za pojesti, ampak zato, ker so dobre v razmišljanju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje