Konferenca, ki se bo začela v torek, nosi naslov Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti, in kot so organizatorji zapisali v predstavitvenem sporočilu, je glavni namen srečanja spodbuditi premislek o javnem obravnavanju raznoličnosti in medkulturne komunikacije ter hkratnega pomanjkanja razprav o podcenjenih vidikih vzajemnosti, ki vključuje tudi postkolonialno, postimperialno, postsocialistično in postrasno problematiko.

Izpostavljena bo raznoličnost in vzajemnost v človeški družbi, v vidikih naravne in kulturne dediščine, mesta in dežele, vzhoda in zahoda, raznoličnost in vzajemnost različnih religij, predvsem pa strpnost, medkulturno sodelovanje in in menjavo ter naravno in kulturno pestrost.

S samo temo konference hočejo organizatorji pokazati na neki način prezrto potezo v proučevanju človeške kulture in načinov življenja - sodelovanje, solidarnost in vzajemnost, ki so danes praktično pozabljene ali pa celo zatrte v kali. Tukaj je naša posebnost in tukaj računamo na to, da utiramo določena nova pota v razvoju evropske vede, je povedal predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter član organizacijskega odbora konference dr. Rajko Muršič.

Ne gre nam toliko za to, da se ponašamo z velikim številom udeležencev na konference, ampak nam je do tega, da bi se konferenca zapisala kot ena tistih, na kateri se je za razvoj evropske socialne antropologije zgodilo nekaj prelomnega, je dejal Muršič, ki pričakuje, da se bodo prelomne stvari dogajale v tistih segmentih, ki niti niso toliko izpostavljeni kot bistveni segmenti, in to je v razpravah na dveh okroglih mizah - ena o znanstvenem raziskovanju v Evropi na področju socialne ter kulturne antropologije in druga na področju poučevanja socialne ter kulturne antropologije. Na teh dveh segmentih organizatorji vidijo ključno težišče naporov konference in tudi največ dolgoročnih rezultatov, ki jih bo ta prinesla poleg množice referatov in delovnih sklopov.

Konferenco bo v torek z uvodnim predavanjem odprl dr. Philippe Descola s College de France, nato pa se bodo v naslednjih dneh zvrstila tri plenarna zasedanja, dve okrogli mizi, več kot 120 tematsko usmerjenih delovnih zasedanj (delavnic), sestankov delovnih skupin Ease, praktične delavnice in posterske predstavitve mlajših udeležencev konference.

Poleg same konference bo vzporedno potekal tudi bogat spremljevalni program, pri čemer gre posebej izpostaviti festival antropološkega filma, s katerim organizatorji pozivajo k spoznavanju človeške izkušnje raznoličnosti in vzajemnosti skozi objektiv vizualnih antropologov. Na festivalu bo prikazan izbor najboljše svetovne vizualnoantropološke produkcije zadnjih dveh let, ogledati pa si bo mogoče 30 filmov, med katerimi bo tudi projekcija filma Toma Križnarja in Maje Weiss Dar Fur - vojna za vodo.

V ponedeljek se bo v okviru spremljevalnega programa odvil kocert skupine Terafolk, sredin večer je razerviran za koncert skupine Kontrabant, oba večera pa se bosta nadaljevala z zabavo v Menzi pri Koritu. V program pa se vključuje tudi Festival sanje, v okviru katerega bodo v petek na Kongresnem trgu prebirali svojo poezijo Aleš Mustar, Stanka Hrastelj, Alja Adam, Jana Putrle-Srdić in Radharani Pernarčič.

Muršič je prepričan, da bo z vso to množico različnih dogodkov konferenca pokazala, da se lahko v majhnosti skriva ogromno velikih potencialov.

Gregor Valenčič