Takšne rezultate je pokazala raziskava, ki so jo opravili na vzorcu 2.092 slikarskih del. Poleg Dalíjevih je nabor vključeval še slike Norvala Morrisseauja, ki je prav tako trpel za parkinsonovo boleznijo, ter abstraktnih slikarjev Willema de Kooninga in Jamesa Brooksa, ki sta bolehala za alzheimerjevo boleznijo. Upoštevali so še platna impresionista Clauda Moneta in dveh velikanov 20. stoletja, Marca Chagalla in Pabla Picassa, ki naj ne bi imeli tovrstnih težav z zdravjem.

Po besedah ene izmed avtoric projekta Alex Forsythe z Univerze v Liverpoolu je zgodnje odkritje takšnih simptomov vedno pomemben znanstveni dosežek. Vendar kljub zanimivim izsledkom je število upoštevanih slikarjev premajhno, da bi bili rezultati oprijemljivi. Tega se avtorji raziskave zavedajo. "Ne verjamem, da bo to postal nov način diagnosticiranja, mislim pa, da bo spodbuda k razmišljanju o novih pristopih pri raziskovanju demence," je še dejala.

Meritve natančnosti potez čopiča na slikarskih delih so znanstveniki opravili z metodo fraktalne analize, ki se sicer uporablja pri odkrivanju ponaredkov umetnin. Kot pravi Alex Forsythe, so fraktali neke vrste "prstni odtisi narave".

V opusu de Kooninga in Brooksa je padec v natančnosti poteze opaziti približno po 40. letu starosti. Oba sta diagnozo alzheimerjeve bolezni dobila veliko let pozneje – De Kooning leta 1989, ko je imel 85. let, Brooks pa pri 79. letu starosti. Pri Morisseauju je bilo podobno kot pri Dalíju. Tudi pri "Picassu s Severa", kot pravijo kanadskemu umetniku, je padec v natančnosti očiten pri delih, ki so začela nastajati okrog njegovega 50. leta starosti. Parkinsonovo bolezen so mu diagnosticirali 15 let pozneje. Po drugi strani je analiza pri Monetu, Picassu in Chagallu pokazala povečanje natančnosti v potezah poznih slik.

Spodbuda k novim pristopom pri raziskovanju bolezni
Alex Forsythe si želi predvsem, da bi raziskava stroko spodbudila k premišljevanju o tem, kaj se v možganih dogaja veliko pred diagnozo bolezni. "Mnoge skrbi, da demenca povzroči slabšanje spomina. Raziskava dokazuje, da se začne nekaj dogajati že mnogo pred tem."

Raziskava temelji na podobni analizi kot tista, ki se je osredotočala na upad jezikovnih sposobnosti pri ameriškem predsedniku Ronaldu Reaganu. Tudi ta je več let prehitel končno diagnozo, in sicer naj bi se začel leta 1980, kar je veliko pred njegovo diagnozo alzheimerjeve bolezni, ki jo je dobil šele leta 1994 v 83. letu starosti.