Če je že včerajšnja proslava ob kulturnem dnevu minila brez recitacije Prešernovih verzov, je bilo danes drugače: dramski igralci so se tudi letos točno opoldne zbrali pred "slavljenčevim" spomenikom na Tromostovju in recitirali Prešernovo poezijo. Recital je že 23. pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije, sodelovalo pa je okoli 20 igralcev iz vseh slovenskih gledališč, ki so interpretirali Prešernove pesmi po lastnem izboru. Da je prireditev Ljubljančanom in okolici že prišla v kri, potrjuje že sam podatek, da se je kljub vztrajnemu dežju pod spomenikom velikega pesnika zbralo kar lepo število ljudi. Slišali smo lahko vse od Prešernovih "ponarodelih", kakršne so Povodni mož (Iva Zupančič), Sonet nesreče (Jadranka Tomažič) in Judovsko dekle (Maruša Geymayer-Oblak), pa tudi njegove manjkrat slišane verze, denimo Sveti Senan (Miro Podjed), Nebeška procesija (Marko Simčič) ali Vso srečo ti želim (Janko Petrovec). čast, recitirati Zdravljico, je pripadla nosilcu Borštnikovega prstana Poldetu Bibiču.

V knjigarni Konzorcij so na prireditvi z naslovom Igram, režiram, prevajam, restavriram, raziskujem, komponiram uro pred recitalom gostili pesnike, pisatelje in umetnike, ki ustvarjajo tudi na drugih umetnostnih področjih.

Nagrajenci v Vili Podrožnik
Ministrica za kulturo Majda Širca je zgodaj popoldne v vili Podrožnik sprejela letošnja Prešernova nagrajenca igralko Štefko Drolc in slikarja Zmaga Jeraja ter nagrajence Prešernovega sklada. To so sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, igralec Marko Mandić, skladatelj Nenad Firšt, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanić.

Kranj, Prešernovo mesto
Slovesno je tudi v Kranju, ki velja za Prešernovo mesto, saj je pesnik tam preživel zadnja leta svojega življenja, kranjsko pokopališče pa je njegovo zadnje počivališče. Prireditev Prešernov smenj je v Kranj privabila številne obiskovalce, med njim tudi predsednika republike Danila Türka, ki je skupaj z ministrico za kulturo Majdo Širca na grob znamenitega pesnika položil venec.

Praznik, ki ni le zaznamek na koledarju
Türk, ki je bil prvič na Prešernovem grobu že pri petih letih, je ob današnji priložnosti poudaril, da je 8. februar verjetno najbolj občuten praznik v Sloveniji, saj nas je prav France Prešeren konstituiral kot kulturni narod in nas postavil ob bok najbolj kulturno razvitim narodom Evrope. "To vsi vemo, o tem smo se vsi nekaj naučili že v najzgodnejši mladosti in ta praznik doživljamo zelo osebno," je pojasnil predsednik.

Današnji praznik je predsednik izkoristil tudi za to, da je Slovencem sporočil, da moramo v evropskem povezovanju biti med tistimi, ki vidijo v Evropi skupnost, ki se krepi s svojo raznolikostjo in raznovrstnostjo. "Nobeno umetno birokratsko poenotenje ne more doseči moči Evrope," je poudaril in dodal, da je moč Evrope prav v tem, da zna spoštovati različnost in to je potrebno gojiti tudi naprej.

Dan za "spregledane"
Ministrica Širčeva pa je ob današnjem prazniku zaželela, da bi kulturno ustvarjanje še naprej ostalo odprto in močno, "ker nam to pomaga, da je svet lepši, odprt in da smo mi z njim spravljeni". Sama kulturni praznik razume "kot poklon in kot dodaten izgovor, da se bolj ustavimo ob tistih, ki jih mogoče prek leta po nemarnem spregledamo". Zato je zadovoljna, da Kranj s sklopom prireditev zaznamuje Prešernov dan, katerega kontinuiteta praznovanja sega že v petdeseta leta minulega stoletja.

Koledar so prestavili na 19. stoletje
Türk in Širčeva sta se sprehodila tudi po starem mestnem jedru Kranja, ki se je danes vrnil v čas, ko je v njem svoja zadnja leta preživel France Prešeren. 19. stoletje je pričaral kulturni program z nastopom pevskih zborov, godcev, folklornih skupin, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, festivalom lajnarjev in vožnjo s kočijami. Za tradicionalni tržni duh je v sejemskem mestu poskrbelo 50 prodajalcev in izdelovalcev domače in umetnostne obrti.

Dogajanje so popestrili igranimi prizori pred Prešernovo hišo in na Glavnem trgu, kjer je bil tudi osrednji oder z recitacijami, ki so še vedno temelj sedaj že tradicionalni prireditve. Obiskovalci pa so se lahko preizkusili v starodavni igri Brin in pomagali pri tisku cenzurirane Zdravljice na Blaznikovi tiskarni.

Danes je svoja vrata odprla tudi Prešernova hiša, v kateri je pesnik živel od leta 1846 do svoje smrti. V njej so sedaj na ogled stalna razstava Dr. France Prešeren - življenje in delo, Janez Puhar - izumitelj fotografije na steklo ter dokumentarna razstava Prešernovi nagrajenci 2008.
O Vrba, srečna, draga vas domača ...
Predsednik Türk je po Kranju obiskal še Vrbo. Tam je v svojem govoru poudaril, da se je samostojna, suverena Slovenija ustvarjala s peresom in orožjem, mislijo in dejanjem. "Na simbolični način se je ta pot slovenske samostojnosti začela prav v tem kraju, rojstni hiši Franceta Prešerna 3. decembra 1800," je ob Prešernovem spomeniku pred njegovo rojstno hišo zbrane nagovoril Türk. "Prešernovo delo je nujen, neizbežen in večen sestavni del slovenskega kulturnega izročila," je poudaril predsednik in dodal, da sam pripada generaciji, ki je Prešernovo izročilo skrbno gojilo vse od začetka šolanja dalje. Hkrati pričakuje, da je tako tudi pri mladih generacijah.

"To je pomembno, ker moramo vselej vedeti, kdo smo, od kod prihajamo in da imamo za seboj veličastno kulturno ustvarjalnost," je spomnil Türk in opozoril, da bo tudi moč in sposobnost preživetja EU odvisna od moči in sposobnosti njenih članic. Kajti moč EU ni v nasilnem poenotenju, ampak v svobodnem povezovanju vseh identitet Evrope ter v spoštovanju raznovrstnosti kulturnih prispevkov vseh narodov.

Kislo vreme ljudi tudi v Vrbi ni odvrnilo
Predsednik je bil zadovoljen, da se je v Vrbi zbralo več sto ljudi. "Lepo je, da izpričujemo našo privrženost kulturni dediščini, našo privrženost duhu svobode, ki ga je France Prešeren tako dobro izrazil," je poudaril Türk, ki je zaradi tega tudi prepričan, da je Sloveniji in Slovencem zagotovljena dobra prihodnost.
Na koncu si oglejte še nekaj utrinkov s tradicionalne recitacije slovenskih gledaliških igralcev pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani.

C. R.