S tem so se v osrednjem domu slovenske knjige, kot je NUK ob tej priložnosti poimenoval ravnatelj knjižnice Lenart Šetinc, pridružili praznovanju leta očeta slovenske knjige. Zbrani so se lahko v 16. stoletje vživeli ob nastopu gledališkega igralca Anatola Šterna, ki se je prelevil v samega Trubarja z interpretacijo odlomka iz Kmeclove monodrame.

Kip je odkril predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril, da ob pomembnosti Trubarjevega prispevka k slovenski narodni identiteti ne smemo pozabiti na njegovo vlogo k razvoju slovenske misli in njegovem vključevanju v evropske kulturne tokove tistega časa. Pred odkritjem kipa je med drugim izrazil tudi upanje, da bo "v letošnjem letu še veliko priložnosti, ko bomo lahko med sabo in z našimi sogovorniki v Evropi in po svetu povedali nekaj več o Trubarju in na ta način povedali nekaj več tudi o sebi".

Türka, ki je vodja častnega odbora, sestavljenega prav ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, smo povprašali, kako namerava odbor ta vidik Trubarjevega delovanja ob predsedovanju EU-ju približali Evropi. Kaj za MMC povedal predsednik, pa si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.

Geza Erniša: Večji poudarek Trubarja kot teologa
Dogodka se je udeležil tudi evangeličanski škof Geza Erniša, ki smo ga povprašali predvsem o Trubarju reformatorju. Poudaril je, da je ta stran Trubarja, torej kot verskega delavca in prvega superintendenta slovenske cerkve, še premalo znana in da se je treba zavedati, da brez njegove opore na verskost verjetno tudi njegovega knjižnega dela ne bi bilo.

NUK praznuje Trubarjevo 500-letnico
Šetinc je med drugim povedal, kaj pripravlja NUK v okviru leta, v katerem mineva 500 let od Trubarjevega rojstva. V NUK-u bodo odprli mednarodno razstavo dragocene Trubar-Ungnadove zbirke slovenskih in hrvaških tiskov iz Univerzitetne biblioteke v
Baslu (razstavo bodo odprli 15. maja), pripravljajo pa tudi Trubarjev portal, ki bo predstavil polna besedila slovenske protestantike v digitalni obliki.

Rezultati akcije Posvojite knjigo
Ob tej priložnosti so odprli še razstavo restavriranih del iz akcije Posvojite knjigo. Mecenom, ki so omogočili obnovo in zaščito knjižnih del, so podelili častne nazive, na ogled pa so med drugim postavili zapuščino Ivana Cankarja, slovar Hieronymusa Megiserja , rokopisni zvezek Ljudsko zdravilstvo in baročne pridige Jerneja Basarja.

M. K.