Grassi je gledalce s filmskimi zgodbami o splavu, kloniranju, evtanaziji, zakonski zvezi med istospolnimi partnerji in podobnih perečih temah vpeljal v dileme filmskega lika, ki so hkrati tudi dileme, o katerih naj bi odločal vsak posameznik. Prav odločanje pa je Grassi tudi omogočil, saj so gledalci z glasovanjem določali, kakšno bo kronološko zaporedje posameznih odlomkov. Glasovanje je bilo omogočeno prek terminalov, povezanih z inetrnetom, sodelovali pa so lahko tudi obiskovalci s prenosnimi računalniki, treba je bilo le spoštovati pravilo en računalnik, en glas.

Besedila za Demokino je napisal teoretik medijev Antonio Caronia, sodeloval je Kolja Saksida, glas je posodil gledališki igralec Željko Hrs, za scenografijo je poskrbela arhitektka Akesandra Globokar, za styling Uroš Belantič, programiranje pa je delo Sunčice Hermansson.

Aksiomini intermedijski projekti
Davide Grassi zadnjih devet let v Ljubljani vodi Zavod za sodobne umetnosti Aksioma, kjer ustvarja intermedijske projekte. Bolj znani med njimi so I Need Money to Be an Artist, Brainscore (v sodelovanju z Darijem Kreuhom), Problemarket.com (z Igorjem Štromajerjem) in machinaZOIS.