Nacisti so zapornike, kot da bi se jim posmehovali, v taborišče pospremili skozi vrata, nad katerimi se je pel napis Arbeit macht frei (Delo osvobaja). Foto: EPA
Nacisti so zapornike, kot da bi se jim posmehovali, v taborišče pospremili skozi vrata, nad katerimi se je pel napis Arbeit macht frei (Delo osvobaja). Foto: EPA
Taborišče Auschwitz-Birkenau
Člani enot SS, ki so nadzirale koncentracijska in uničevalna taborišča, so v vilah v neposredni bližini velike morije živeli povsem normalno življenje. Možje, ki so čez dan podpisovali naloge za eksterminacijo tisočev Judov, so se zvečer udeleževali plesov in drugih družabnih dogodkov, ob božiču pa so seveda tudi krasili svoje hiše. Foto: EPA
Taborišče Auschwitz-Birkenau
Zahodni zavezniki so informacije o taboriščih smrti prejeli že leta 1941, vendar so poročila o množičnih pobojih odpravili kot neverodostojna. Foto: EPA
Taborišče Auschwitz-Birkenau
Taborišče Auschwitz-Birkenau je bilo prizorišče nekaterih najbolje organiziranih poskusov upora zapornikov. Oktobra 1944 je zapornikom uspelo pobiti več SS-ovcev in razstreliti krematorij številka 4. Foto: EPA

Muzej, ki so ga leta 1947 ustanovili v nekdanjem nacističnem koncentracijskem in uničevalnem taborišču, nujno potrebuje okoli 62 milijonov evrov, saj je objekte močno načel zob časa. Tako je treba prenoviti zidove, lesene barake in dimnike, obnove pa so potrebne tudi kamnite barake. Obenem si v muzeju želijo dopolnitve predstavitve nacističnega taborišča z ureditvijo razstave del nekdanjih zapornikov in prič, v posebnem prostoru pa želijo razstaviti tudi zgodovinske eksponate, kot so torbe in čevlji zapornikov.

Muzej v taborišču Auschwitz-Birkenau je vseevropski muzej
V muzeju so prepričani, da bi Evropska unija potrebovani denar morala prispevati, saj gre vendar za muzej, ki pripoveduje o vseevropski katastrofi. Žrtve, med katerimi je bilo 90 odstotkov Judov, so namreč prihajale iz tako rekoč vseh evropskih dežel. Poleg tega je bistvena že sama razsežnost zločina; v taborišču Auschwitz-Birkenau je umrlo nekaj več kot milijon ljudi, vodja taborišča med letoma 1940 in 1943 Rudolf Franz Ferdinand Höß pa je na procesu proti nacističnim zločincem v Nürnbergu celo trdil, da je v taborišču morda umrlo celo 3 milijone ljudi. Zato so tudi upravičene besede direktorja muzeja Piotra Cywinskega: "Evropska unija bi morala imeti posebno strategijo za takšno lokacijo."

Heinrich Himmler utemeljil dogajanje v Auschwitzu
To, kar se je godilo v taborišču Auschwitz-Birkenau, je bilo najboljši primer tega, kar je v svojem večurnem govoru na skrivnem sestanku vodstva enot SS v Poznanu na začetku oktobra 1943 povedal Heinrich Himmler, vodja esesovcev in s tem tudi vodja enot, ki so nadzirale sistem eksterminacije Judov in drugih 'nepotrebnih človeških elementov'. Zapis Himmlerjevega govora velja za najstarejši dokument, ki govori o javnem govoru nekega visokega člana nacistične oblasti, katerega tema je uničenje Judov. Kot takšni ti zapisi tudi dokazujejo, da si je nacistični režim želel holokavst, da ga je načrtoval in tudi izpeljal. To je zelo pomembno, kajti na nürnberških procesih so mnogi obtoženci zatrjevali, da o uničevanju Judov niso vedeli ničesar.

Poglejmo si torej Himmlerjeve besede: "Zdaj načenjam temo evakuacije Judov, temo uničenja judovskega ljudstva. To je nekaj, kar izrečem zlahka: "Judovsko ljudstvo bo uničeno." To pravi vsak član stranke: "To je očitno, stoji v našem programu - eliminacija Judov, uničenje, mala stvar." In potem se pojavijo, 80 milijonov odkritosrčnih Nemcev, in vsak pozna svojega spodobnega Juda. Pravijo, da so sicer vsi drugi Judje prašiči, a ta določeni je izjemen Jud. /.../ Saj vendar vemo, kako zelo težko nam bo, če bomo v vsakem mestu imeli Jude, ki so skrivni saboterji, agitatorji in hujskači; kaj naj potem z bombandiranji, z bremenom in težkimi preizkušnjami vojne? Če bi Judje še vedno bili del nemškega naroda, bi se kar najverjetneje znašli v položaju, v katerem smo bili v letih 1916 in 1917."

Oditi so morali tudi Slovani, Romi in vsi nesposobneži
Heinrich Himmler kot vodja operacije čiščenja nemškega naroda ni zapovedoval le uničenja Judov, pač pa je 'požegnal' tudi poboje Romov, več milijonov Poljakov, Slovanov, političnih oporečnikov in pripadnikov vseh drugih skupin, ki so jih nacisti razglasili za nevredne življenja; med slednjimi so bili med drugim istospolno usmerjeni in duševno zaostali.

Odločilni izum insekticida ciklon B
Taborišče Auschwitz-Birkenau pravzaprav označuje cel sistem taborišč, ki so sestavljali prvotno taborišče, tega so pozneje spremenili v administrativni center, veliko uničevalno taborišče Auschwitz II, delovno taborišče Auschwitz III in okoli 40 satelitskih taborišč, od katerih so bila nekatera od jedrnih taborišč oddaljena tudi več deset kilometrov. Večina pobojev v Auschwitzu je bila izvedenih v plinskih komorah, v katerih so zapornike ubijali s ciklonom B, plinom, ki ga je leta 1922 Walter Heerdt razvil kot insekticid. Prva njegova množična uporaba sega v leto 1929, ko so ga uporabljali za razkuževanje vlakov in oblačil mehiških priseljencev v ZDA. Nacisti so ga prvič uporabili 3. septembra 1941, in sicer ravno v Auschwitzu. Pred tem pa so januarja in februarja 1940 uporabnost plina testirali na 250 romskih otrocih iz Brna na Češkem. Test je potekal v taborišču Buchenwald. S tem testom se je pravzaprav začela največja humanitarna katastrofa 20. stoletja, saj bi brez iznajdbe učinkovitega plina (drugi pogoj je bil učinkovit transportni sistem, za katerim je stal veliki organizator Adolf Eichmann) bilo tako rekoč nemogoče v nekaj letih odstraniti več milijonov ljudi.

Polona Balantič