Z lanskim napadom pripadnikov skrajne skupine Islamska država, v katerem so uničili dva templja v osrednjesirskem antičnem mestu Palmira, ki je vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, se je pokazala potreba po digitalizaciji nepremične kulturne dediščine.

V okviru projekta pa bodo že prihodnji mesec na newyorškem Times Squareu in na londonskem Trafalgar Squareu v naravni velikosti projicirali uničeni slavolok v Palmiri.

Skrb za ogroženo kulturno dediščino
Med rekonstrukcijami sta med drugim Mošeja Omajadov oz. Velika damaščanska mošeja, ki jo nekateri označujejo za četrto najsvetejšo zgradbo islama, in grad Krak des Chevaliers, ki leži nedaleč stran od Homsa. Poleg najdišč bodo v okviru projekta poskrbeli tudi za digitalizacijo najpomembnejših muzejskih zbirk.

S tehnologijo, ki jo je razvilo francosko zagonsko podjetje Iconem, bodo poskrbeli tudi za digitalizacijo rimskega gledališča v obmorskem kraju Džable in feničanskega arheološkega najdišča Ugarit, kjer naj bi okoli 1400 pr. n. št. delovali ugaritski pisarji, ki veljajo za izumitelje abecede - iz klinopisnih znakov prirejenih 30 črk za ravno toliko glasov so zapisovali na glinene ploščice.

Težavna idolatrija ali potreba po denarju?
Do danes je bilo v pet let trajajoči vojni v Siriji uničenih na stotine pomembnih arheoloških najdišč. Islamska država je napovedala, da bo uničila kulturno dediščino, pri kateri gre po njihovem prepričanju za malikovanje, t. i. idolatrijo. Vse jasneje pa je, da je na delu tudi nezakonita preprodaja umetnin.

Digitalizacija je le eden izmed številnih projektov, s katerimi želijo ohraniti kulturno dediščino. Podobne naloge so se lotili na Inštitutu za digitalno arheologijo, ki sta ga ustanovili Oxfordska in Harvardska univerza v sodelovanju z muzejem prihodnosti v Dubaju.

Med arheologe in nevladne organizacije so razdelili 5.000 digitalnih fotoaparatov, s katerimi želijo vzpostaviti bazo z milijonom podob ogroženih najdišč, ki naj bi bila na spletu dostopna od konca tega leta.