Plenjenje, uničenje v bombnih napadih in drugih eksplozijah kot tudi gradnja infrastrukture na spomenikih resno ogrožajo dediščino za prihodnje rodove, opozarja novo poročilo Združenih narodov oziroma njihove veje za vaje in raziskave (UNITAR). Izpostavljajo 18 območij, med katerimi jih je šest uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine: staro mestno jedro v Alepu, Bosra, Damask, Mrtva mesta na severu Sirije, križarski grad Krak des Chevaliers in oaza v Palmiri.

Damask in Alep veljata za dve izmed najstarejših mest na svetu, Sirija pa za zibelko agrarne družbe - in krvavi konflikt, ki je izbruhnil na tem ozemlju, grozi, da bo človeštvo oropal materialnih ostankov, ki pričajo o samih začetkih civilizacije.

Obe strani spopada, tako sile predsednika Asada kot tudi uporniška vojska, sta starodavne vojaške trdnjave uporabljali za svoja vojaška oporišča. Vojska je razvrstila ostrostrelce vzdolž citadele v Alepu, enega najstarejših in največjih gradov na svetu. Obstreljevala in pri tem poškodovala je celo čudoviti križarski grad Krak des Chevaliers, ki ga je Lawrence Arabski opisal kot "morda najbolje ohranjeni in najbolj občudovanja vreden grad na vsem svetu", trdnjavo, ki je niti sloviti sultan Saladin v 12. stoletju ni mogel zavzeti. Krak des Chevaliers ("Utrdba vitezov") blizu Homsa velja za čudo srednjeveške arhitekture in umetnosti. Med križarskimi vojnami se je upirala vsem obleganjem; vitezov nista pregnala niti dva močna potresa.

Podrobna analiza satelitskih posnetkov 290 krajev je pokazala, da je bilo 24 spomenikov uničenih, 104 močno poškodovanih, 85 zmerno poškodovanih in 77 morda poškodovanih.

Radikalni sunitski vstajniki so namensko uničevali tudi starodavna verska središča, ki so jih označili za heretična.

Nepopravljivo uničenje zgodovine
Združeni narodi ob tem poudarjajo, da je poročilo skrb vzbujajoče pričevanje o škodi, ki nastaja na obsežni kulturni dediščini v Siriji, zato pozivajo k večji zaščiti spomenikov. "Na nacionalni in mednarodni ravni je treba povečati napore, da bi za človeštvo ohranili kar največ dragocenosti. Žalostno je za Sirijo in ves svet, da se to dogaja," je dejal Einar Bjorgo, direktor inštituta ZN-a Unosat. "Človeštvo izgublja stotine in tisoče let dediščine."

Je pa Mamun Abdulkarim, ki je na čelu sirskih muzejev, že lani sporočil, da so več deset tisoč zgodovinskih artefaktov iz muzejev prestavili v posebna skladišča, da bi se tako izognili ropanjem.

Po ocenah ZN-a je bilo v sirskem konfliktu, ki je marca 2011 izbruhnil z vstajo proti predsedniku Al Asadu in se nato razrastel v državljansko vojno, ubitih že več kot 200 tisoč ljudi.