Lektorje z licenco - to bo mogoče pridobiti z opravljanjem posebnega izpita - bo društvo dodalo v evidenco strokovno usposobljenih lektorjev, ki bo vidna tudi na spletu. Na svoji spletni strani so že objavili predlog pravilnika o lektorski licenci, ki bo postal veljaven z dnevom sprejetja, predvidoma na občnem zboru februarja 2014.
Pripravljajo tudi register lektorskih referenc, v katerega bodo lektorji z licenco vpisovali svoje delo. Naročnik bo lahko v registru po iskalnih kriterijih opredelil svoje želje, s čimer bo za svoje besedilo našel lektorja z izkazano strokovno usposobljenostjo in evidentiranimi izkušnjami.
Društvo je potrebo po večji vlogi strokovnega lektoriranja izrazilo tudi na državni ravni, med drugim na seji komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport junija letos ob razpravi o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.
Prizadevanjem lektorskega društva vključno z lektorsko licenco sta naklonjena tako Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU kot slovenistični oddelek ljubljanske Filozofske fakultete, s katerima društvo tudi sicer strokovno sodeluje.
Za vse, ki jim ni vseeno za rabo slovenskega jezika
Prizadevanja Lektorskega društva Slovenije, ki deluje od leta 1996, so usmerjena v stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje lektorjev, novinarjev, prevajalcev, pisateljev in drugih, ki jim ni vseeno za rabo slovenskega jezika. Že od svoje ustanovitve želi urediti status lektoriranja kot poklicne dejavnosti in uveljaviti poklic lektorja kot enega izmed priznanih slovenističnih profilov.