Dolge vrste čakajočih so se pred eno izmed poslovalnic Deželne banke Slovenije vile že navsezgodaj zjutraj, premraženim čakajočim, najbolj zagreti so bili tam že od sinoči, pa so zaposleni v banki postregli tudi s toplimi napitki. Glede na to, da so večino zbirateljskih kovancev pokupili že prednaročniki in je bila v prosto prodajo dana le omejena količina zlatnikov in srebrnikov, pa ni čudno, da nekateri niti niso vedeli, ali bodo želene kovance sploh dobili.

Kovance bodo dokovali
Za zlatnik s podobo slavnega pesnika je treba odšteti 160 evrov, za srebrnik pa 40 evrov. Ker je zanimanje za kovance veliko, se je slovenska vlada odločila, da bo sprejela predlog Banke Slovenije za dokovanje tako zbirateljskih kovancev, ki so bili izdani ob začetku predsedovanja Evropski uniji (gre za zlatnike z nominalno vrednostjo 100 evrov, srebrnike za 30 evrov in dvokovinske kovance po 3 evre) kot tudi zlatnike in srebrnike s podobo Valentina Vodnika.

Eden najpomembnejših narodnih prebuditeljev
Z izdajo spominskih kovancev je Banka Slovenije zaznamovala 250-letnico rojstva enega največjih slovenskih pesnikov, preroditelja slovenskega naroda, jezikoslovca, pisca več učbenikov in začetnika slovenskega časnikarstva Valentina Vodnika (3. 2. 1758-18. 1. 1819). Vodnik je kot duhovnik služboval v več krajih po Sloveniji, leta 1789 pa je postal profesor na ljubljanskem liceju in bil leta 1815 upokojen zaradi pesmi Ilirija oživljena in domnevnega sodelovanja v prostozidarski loži. Skupaj z drugimi slovenskimi razsvetljenci si je namreč prizadeval in v času Ilirskih provinc tudi dosegel uveljavitev slovenskega jezika v javnem življenju, med drugim v šolstvu, kjer se je slovenščina kot učni predmet poučevala v začetnih in srednjih šolah. Po vrnitvi Avstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, in ga kot »politično sumljivega« predčasno upokojili. Umrl je v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja.

Poleg pisanja poezije, svoje pesmi je izdal v zbirki Pesme za pokušino (1806), je tudi avtor več učbenikov, med drugim slovnice Pismenost ali gramatika za perve šole in ustanovitelj prvega slovenskega časopisa Lublanske novice (1797-1800), urednik Velike in Male pratike, prevajalec Kuharskih bukev in učbenika o babištvu.