Sejem bo tokrat prvič potekal pod umetniškim vodstvom Johanne Chromik, ki je to funkcijo nastopila v začetku letošnjega leta. Kot je povedala na nedavni predstavitvi v Moderni galeriji v Ljubljani, je Viennacontemporary na eni strani komercialna prireditev, je platforma za prodajo, povezovanje in navezovanje stikov, ob tem občinstvu ponuja okvir za raziskovanje in izhodišče za dialog.

Lani so na Viennacontemporary našteli 30.000 obiskovalcev. Njihovo občinstvo je po besedah umetniške vodje zelo raznoliko. "Upam, da bomo imeli vedno več in več obiskovalcev. Več ljudi nas obišče, več se jih lahko navduši za umetnost. Seveda je pomembno, da na sejem pridejo strokovnjaki, da galerije pridobijo nove kontakte. Ob tem pa si kot umetnostni sejem prizadevamo, da bi ljudi navdušili za umetnost in da bi na koncu tudi kupili kakšno umetnino za svoj dom," je dodala.

Več kot 15 tisoč državljanov
Država v fokusu bo letos država v času NSK-ja, s čimer torej na neki način postavlja v fokus Slovenijo. Kot je poudarila Johanne Chromik, je projekt umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), če se ozremo po Evropi in svetu, danes prav toliko relevanten, kot je bil ob svojem začetku.

Država v času NSK-ja je bila kot odziv na tedanjo dejavnost NSK-ja in na politične dogodke po letu 1989 ustanovljena leta 1992, danes pa ima že več kot 15 tisoč državljanov po vsem svetu.

Na Dunaj po potni list države v času
Po besedah umetniške vodje sejma je kustos Tevž Logar za predstavitev na Dunaju izbral 13 umetnikov, poleg tega bo v sklopu razstave mogoče pridobiti tudi potni list in tako postati državljan države v času NSK-ja.

Sejem pa obsega več kuriranih sekcij. Ena izmed njih je tudi sekcija Zone 1. Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Fiona Liewehr se bo v njej osredotočila na mlade umetnike, ki so povezani z Avstrijo, bodisi so v Avstriji rojeni ali pa z njo povezani preko izobraževanja ali dela.

Umetnostni zgodovinar in kustos iz dunajskega Muzeja Blevedere Harald Krejci bo v sekciji z naslovom Explorations predstavil izbor del, nastalih med letoma 1945 in 1980. Pri tem se bo osredotočil na umetnike, ki so se v svojih delih odzivali na politične in družbene spremembe po drugi svetovni vojni.

Kakšna prihodnost čaka umetnost?
Nadalje si bo serija pogovorov in razprav pod naslovom Next? za izhodišče vzela aktualni svet umetnosti in bo razmišljala o prihodnosti umetnosti. Med drugim bo beseda tekla o tem, kaj tako umetniki kot tudi občinstvo pričakujejo od sodobne umetnosti v prihodnosti, kakšna dela naj nastajajo, ali potrebujemo velike razstave in podobno.

Sicer bo tudi letos na sejmu sodelovalo nekaj slovenskih galerij. To bodo po besedah Johanne Chromik Galerija Photon, Galerija Fotografija, Center in Galerija P74 ter Ravnikar Gallery Space.