"Prepričani smo, da je medsebojna povezanost slovenskega in ruskega naroda, ki se je razvijala skozi stoletja, močnejša od vsake politične situacije in bo zato vedno živela," je direktor Gusev zapisal v imenu ekipe Ruskega doma, ko so aprila zapustili Slovenijo. Foto: Facebook/Ruski dom

Kot so zapisali v pozivu, ki so ga na vlado, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve sicer poslali že v začetku julija, a se vlada nanj ni odzvala, bo ruska agresija na Ukrajino, tudi po koncu vojne, za zelo dolgo časa prizadela vse ljudi v Ukrajini. "Že zdaj je ta vojna prizadela celotno Evropo, pa seveda tudi Rusijo. Težko, da se bodo kdaj zacelile rane med zdaj živečimi generacijami," so dodali.

Sorodna novica Ruski dom mora do sredine aprila izprazniti prostore

Za kulturni pretok brez ideoloških označb
"Ker vsi vemo, da je tako, vas pozivamo, da vsaj na področju, ki je skupno nam vsem, tako Evropi kakor Ukrajini in Rusiji, to je umetnost in kultura, Republika Slovenija ponovno odpre Ruski kulturni center v Ljubljani,"
so dodali.

Spomnili so, da so v Ljubljani "v globoki razdelitvi sveta na dva pola brez ovir in z veliko podporo in velikimi simpatijami" delovali Ameriški kulturni center, Francoski in Italijanski kulturni center. Vsi so bili odprti kljub uradnim in dejanskim političnim razlikam v političnem in gospodarskem nasprotovanju, v času, ko je bila možno stopnjevanje nasilja v Evropi zelo prisotno. "Državljani smo se lahko zanesli samo na delovanje teh kulturnih centrov, ker so omogočali velik kulturni in civilizacijski pretok idej in ustvarjalnosti – brez ideoloških označb in predsodkov," piše v pozivu.

Sorodna novica Ruski center znanosti in kulture kot "humanistični" dom mnogim Slovencem in Rusom

"Moderne velesile, pa tudi manjše države, so se že zdavnaj odrekle razumevanju kulturnih centrov kot agentur neke politike in novačenju agentov za njihove geopolitične cilje. Vemo, da se je svet spremenil in da je takšen pogled na kulturni center pravzaprav pogled neizobraženih in kulturi sovražnih na današnji svet, ki premore obilico drugačnih oblik vplivanja na populacijo neke države in na naloge, ki jih imajo pravi centri moči v sosednjih in zelo oddaljenih državah," so še zapisali.

"Vsaj kulturo in jezik in odnose med ljudmi" moramo razumeti kot običajno potrebo
Na DSP-ju menijo, da se je Slovenija z zaprtjem tega kulturnega centra "odpovedala moči svojih argumentov in pogledov na svet okoli sebe". Čeprav so stališča vlade RS politično in vojaško popolnoma identična z zavezniki v Evropi, saj drugačna ne morejo biti, se je z zaprtjem Ruskega kulturnega centra v resnici pomen naše države še dodatno zmanjšal, so dodali.

V pozivu so izrazili tudi "globoko človeško prizadetost zaradi milijonov beguncev, zaradi uničenih mest in tovarn in izgube človeških življenj na obeh vojskujočih se straneh". Na vlado pa se obračajo s prošnjo, "da vsaj kulturo in jezik ter odnose med običajnimi ljudmi razume kot povsem navadno in normalno potrebo, ki ji moramo vrniti pomen in dostojanstvo".

"Pravo področje za začetek duhovne prenove Evrope in tudi Rusije je po našem mnenju ravno kultura in umetnost," so sklenili poziv, ki ga je v imenu upravnega odbora DSP-ja podpisal predsednik DSP-ja Dušan Merc.

Neuspešna peticija za obstoj
Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani je vrata zaprl v začetku aprila. Po odločitvi vlade so morali vodja centra Nikolaj Gusev in še trije tam zaposleni Rusi zapustiti Slovenijo.

Rusko govoreča skupnost v Sloveniji je pripravila peticijo za ohranitev centra, v kateri so izrazili nasprotovanje vojni v Ukrajini in zapisali, da je center zelo pomemben za ohranitev kulturnih in jezikovnih povezav za vse tiste, ki so povezani s kulturo ruskega jezika, ter predstavlja podporo skupni kulturi slovanstva.