Sorodna novica Najmlajša ljubljanska avtonomna cona leto dni kasneje še čaka na izpolnitev obljub ministrstva

Kot so na današnji novinarski konferenci spomnili uporabniki in uporabnice Placa, so se pred dvema letoma za javnost odprli prostori bivše menze Cestnega podjetja Ljubljana, ki so bili takrat v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na dan odprtja Placa so policisti legitimirali 46 posameznikov in posameznic, proti katerim je nato lastnik zemljišča, na katerem stoji Plac, na podlagi policijskih legitimacij sprožil tožbe zaradi motenja posesti, ki jih bremenijo še danes.

Uporabnikom obljubili umik tožb zaradi motenja posestva, a se to ni zgodilo
Po njihovih navedbah je v dveh letih delovanja v Placu potekalo več kot 1000 različnih dogodkov, redno potekajo športne aktivnosti, družbenokritično obarvani filmski večeri, performansi, gledališke predstave, koncerti in podobno.

Poudarili so, da se je Plac takoj po odprtju zavzel za dialog z oblastniškimi institucijami, vzpostavili so tudi stik z DUTB-jem. V tem procesu so kot svojo osnovno zahtevo postavili umik tožb.

Marca lani sta Plac obiskala minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec ter državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Kot so navedli uporabniki in uporabnice Placa, so prišli do rešitve, da bi se zemljišče, na katerem stoji Plac, preneslo iz Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je pravni naslednik DUTB, na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, pri tem pa bi umaknili tožbe proti 46 posameznikom in posameznicam, dejavnost uporabnic in uporabnikov Placa naj bi ostala na parceli in bila vključena v snovanje razvojne vizije zemljišča. Vendar je bila pozneje prekinjena vsa komunikacija z njimi.

Ob obletnici Placa od pristojnih institucij zahtevajo, naj SDH nemudoma umakne vse tožbe v povezavi s Placem, vlada pa naj ponovno vzpostavi dialog z uporabnicami in uporabniki.

Želijo biti del razvoja nove soseske
Zemljišče, na katerem stoji Plac, naj se prenese na stanovanjski sklad, na zemljišču naj se gradijo javna najemna neprofitna stanovanja, kot to predvideva koalicijska pogodba, Plac pa naj bo vključen v proces snovanja razvojne vizije nove soseske. Če se vlada ne bo aktivno zavzela za umik tožb in nadaljnji obstoj Placa, pa bodo, kot so povedali, primorani stopnjevati pritisk in z vsemi sredstvi nadaljevati boj za zaščito avtonomnih skupnostnih prostorov.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi dosedanje rezultate pobude Kaj bomo s Stolpniško?. Območje Stolpniške, na katerem stoji Plac, naj bi se v prihodnjih letih razvilo v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za ta del Ljubljane. V pobudi Kaj bomo s Stolpniško? so se sami lotili snovanja vizije za območje. Po letu prizadevanj jih je Mestna občina Ljubljana (Mol) povabila k izdelavi ene izmed treh variantnih rešitev prostorskega razvoja zemljišča, na podlagi katerih se bo pripravil OPPN za območje Stolpniške.

Kot so navedli, izhodišča za pripravo OPPN-ja predvidevajo rušitev vseh objektov na območju, tudi Placa. Opozorili so tudi, da je trimesečno obdobje za pripravo resnično vključujočih variantnih rešitev premalo, je pa pomembno, da bi z njihovim sodelovanjem vsaj ena od variantnih rešitev vključevala prepoznanje in ohranitev Placa. Izrazili so upanje, da se pred sprejetjem OPPN-ja zbudijo tudi koalicijske stranke, se spomnijo svojih zavez in zahtevajo, da se Plac tudi pravnoformalno primerno umesti v prostorski načrt.