Naložba je bila vredna več kot dva milijona evrov, od tega je 85 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Rezidenca slovitih Celjskih grofov
Knežji dvorec kot edini zgodovinski spomenik posvetne gotske stavbne dediščine na Slovenskem in rezidenca Celjskih grofov, pozneje celjskih knezov, sodi med najpomembnejše srednjeveške spomenike. Dvorec je bil prvič omenjen leta 1323, nekaj natančnejših podatkov pa je v popotni dnevnik zapisal Paolo Santonino leta 1487.

Celje je s končanjem tretje faze prenove Knežjega dvorca, ki je zajemala obnovo zahodnega dela dvorca vključno s stopniščem in obnovo komunikacijskega stolpa, pridobilo prostore za razstavo Grofje Celjski in druge dejavnosti.

Obnovo Knežjega dvorca je celjska občina začela že v 80. letih. Obnova je bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi ter v njeni neposredni okolici. Arheologi so na dvorišču dvorca odkrili ostanke rimske civilizacije.

Pred nekaj leti je bil izveden tudi natečaj Celjski včeraj in jutri, na podlagi katerega je občina pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešitve za prihodnjo namembnost Knežjega dvorca.