V prostorih Slovenske matice je potekala okrogla miza z naslovom Evropske perspektive slovenske kulture, na kateri so člani akademije EPK Drago Jančar, Igor Grdina, Andrej Brvar ter generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski direktor EPK-ja Mitja Čander spregovorili o pomenu, ki ga ima projekt za prihodnost.

Jančar je na okrogli mizi v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika uvodoma poudaril, da je bil projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) eden osrednjih kulturnih dogodkov v zgodovini samostojne Slovenije, ki je močno odmeval tudi v tujih medijih.

"Infrastrukturno pogorišče, programsko pa uspeh"
Po Jančarjevem mnenju imamo po končanem projektu opravka s pogoriščem glede infrastrukture, saj od velikopoteznih načrtov ni nastal niti en objekt, obenem pa je projekt po pisateljevem mnenju v programskem smislu doživel velik uspeh.

Žilič Fišer je dejala, da se je projekt precej uspešno končal glede na to, da je bil že na začetku obsojen na neuspeh in označen za "misijo nemogoče". Že na začetku je izstopilo nekaj ključnih ljudi, spoprijeti so se morali tako z nenaklonjenostjo države kot mesta, ves čas pa so jih pestile tudi težave finančne narave, je spomnila direktorica zavoda.

Kljub težavam pa je projekt obrodil tudi sadove, prvič v zgodovini je k sodelovanju pristopilo šest mest, povezali sta se dve osrednji gledališči - ljubljanska in mariborska drama, sodelovanje pa je potekalo tudi zunaj meja. Pri tem je Žilič Fišer izpostavila okoli 200 protokolarnih obiskov in 400 tujih novinarjev.

Politiki niso sposobni preseči zamer
Po Čandrovih besedah je projekt pokazal, da slovenska politika ni sposobna pozitivnega vizionarstva, ker se ukvarja z bojem med političnimi opcijami ali znotraj njih, obenem je bil kritičen tudi do kulturnikov. Ti se po njegovih besedah bojijo sprememb in se oklepajo starega načina razmišljanja. S projektom EPK jim je po njegovem mnenju uspelo redefinirati oziroma razširiti pojem kulture v širše polje kreativnosti.

Zapuščina ni materialna, a vendar ...
Čeprav EPK ni zapustil nobene stavbe in s tem ustvaril vtis, da ni pustil ničesar, bo po Grdinovih besedah prihodnost zaznamoval vsaj na treh ravneh. S povezovanjem partnerskih mest se je v državi brez regij vzpostavila regija, s projektom kulturnih ambasad so v EPK vključili tudi evropsko razsežnost povezovanja, kot ključen element pa Grdina označuje povezovanje med materialno in duhovno platjo kulture.

Projekt, ki je programsko uspel zaradi nekaj posameznikov, pa bo po mnenju Brvarja pomagal Mariborčanom pri iskanju lastne nove identitete. Pri novi identiteti, ki izhaja iz proletarske, bo mestu novo razpoznavnost, kot meni Brvar, dala prav kultura.