Morda tokratna najdba prvič v Nemčiji razkriva umetnost kamene dobe, ni pa prva jamska najdba erotičnih motivov. Leta 2008 so nemški arheologi odkrili razkošno izrezljano Venero, šest centimetrov velik kipec iz mamutovega okla, ki naj bi bil star več kot 35 tisoč let in je eden najstarejših primerov figurativne umetnosti. Venera iz najdišča Hohle Fels, znana tudi kot Venera iz Schelklingena upodablja golo žensko z velikimi prsmi, napihnjenim trebuhom in povečano vulvo. Foto: EPA
Morda tokratna najdba prvič v Nemčiji razkriva umetnost kamene dobe, ni pa prva jamska najdba erotičnih motivov. Leta 2008 so nemški arheologi odkrili razkošno izrezljano Venero, šest centimetrov velik kipec iz mamutovega okla, ki naj bi bil star več kot 35 tisoč let in je eden najstarejših primerov figurativne umetnosti. Venera iz najdišča Hohle Fels, znana tudi kot Venera iz Schelklingena upodablja golo žensko z velikimi prsmi, napihnjenim trebuhom in povečano vulvo. Foto: EPA

Po desetletjih raziskovanja so bavarski arheologi v jami blizu južnega nemškega mesta Bamberg našli erotične rezbarije, stare predvidoma 12.000 tisoč let. Gre za prvo najdbo jamske umetnosti kamene dobe v Nemčiji. Rezbarije vključujejo shematične upodobitve ženskih teles in neidentificiran simbole, pri njihovem ustvarjanju pa naj bi se očitno zgledovali po kamnitih tvorbah v jami, ki spominjajo na prsi in penise, pravi Beate Zarges iz bavarske pisarne za varstvo zgodovinske dediščine.
Član raziskovalne ekipe, geolog in arheolog Bernhard Haeck meni, da je bila pet metrov dolga komora v jami, kjer so našli rezbarije, lahko uporabljena za obrede plodnosti, rezbarije golih žensk in podobe, ki spominjajo na falične simbole, pa so lahko uporabljali v obredih plodnosti. "To je prostor, poln magije," dodaja.
Prizorišče arheologi še vedno raziskujejo in je zako še zaprto za javnost.
Nemce navdušujejo tudi druge jamske poslikave
Najstarejše do zdaj odkrite jamske poslikave so najverjetneje v Chauvetovi jami v južni Franciji. Poslikave datirajo več kot 30.000 let nazaj, jama pa je navdušila tudi nemškega režiserja Wernerja Herzoga, ki je pred kratkim o Chauvetovi jami posnel dokumentarni film Cave of Forgotten Dreams.