Loška dolina je živela in dihala s festivalom, na katerem je sodelovalo več kot 300 nastopajočih iz 24 držav sveta in z vseh celin.

Okoli gradu Snežnik je narava ponudila svoje odre umetnikom z različnih koncev sveta in številnim obiskovalcem, ki so v tem tednu preplavili dolino. Uživali so lahko v izjemnem prepletu glasbe, gledališča in upodabljajoče umetnosti. Obiskovalci, ki so jih samo sinoči našteli več kot tri tisoč, so se lahko sprehajali po parku okoli gradu in kar težko je bilo izbrati, pred katerim izmed 24 odrov se ustaviti.

Prisluhnili so lahko madžarski kantavtorici ob spremljavi kitare in basa, nato donečim bobnom, zaplesali ob ubranih ritmih brazilske glasbe in se že naslednji trenutek prepustili lutkovni predstavi ali pa se zlili z ustvarjalci ter izdelali ladjo iz lesa, ki ga je za seboj pustil lubadar.

Pobudnik in umetniški vodja Festivala Plavajoči grad, vsestranski glasbenik in lutkar Matija Solce, o festivalu pravi: "Festival je kulturna mešanica, kjer se človek nekako premika po prostoru in ne ve, kaj je oder in kaj ni, kdo je nastopajoči in kdo ni. Festival je preplet kultur, stičišče vsega dobrega, kar lahko skupaj ustvarimo."

Izjemno je tudi sodelovanje z domačini, ki so vzeli za svojega tako Plavajoči grad kot Matijo Solceta, ki se je pred nekaj leti preselil v Loško dolino.

Plavajoči grad se poslavlja za leto dni. Njegov vrhunec je prinesel sobotni večer, ko je veličastni grad Snežnik postal virtualno umetniško platno. Na grajskem dvorišču je zazvenela klasična glasba, na bližnjem travniku je zagorel kres, čarobni zvoki gongov pa so vabili v objem gozda in teme pod mogočne krošnje dreves.