Guggenheim: ime je veliko, a samo po sebi še ne garantira muzejskega "hita". Če je čista uspešnica, denimo, podružnica v Bilbau, ki ji gredo zasluge za turistično revitalizacijo prej bolj ali manj pozabljene španske regije, znane predvsem po separatističnih težnjah, in če se leta 2013 končno obeta odprtje megalomanske izpostave v Abu Dabiju, pa obstaja tudi druga plat medalje - denimo, ponesrečeni Guggenheim v Las Vegasu, prvi večji sad sodelovanja med Ermitažem in katerim izmed ameriških muzejev, ki je moral leta 2008 po sedmih letih zapreti vrata. Pred petimi leti so v vodo padli načrti za Guggenheimov muzej v Hongkongu, pozneje pa tudi za tistega v Guadalajari v mehiški pokrajini Jalisco, ki bi ga oblikoval arhitekt Enrique Norten in bi bil, če bi ga dejansko postavili, (zaradi uporabe večinoma do okolja prijaznih materialov) najdražja izpostava do zdaj.

Dva milijona in pol samo zato, da jih upoštevajo
Toda ne glede na to, ali je vsaka nova "veja" muzeja uspeh, kar se navala obiskovalcev tiče, se skoraj brez izjeme izkaže za dobičkonosen posel vsaj za matično ustanovo. Lep dokaz tega je vest, da bo finska prestolnica Guggenheimovi fundaciji dva milijona dolarjev in pol nakazala samo zato, da opravijo "študijo izvedljivosti" gradnje Guggenheima v Helsinkih.

Ideja je del velikopoteznega projekta revitalizacije helsinške obale, za katerega se zavzema župan Jussi Pajunen. Prostor nekdanjega tovornega pristanišča, ki se je preselilo leta 2008, je Pajunen odredil za "različne projekte", med drugim za "specializirana okrožja", kjer bi bili v ospredju izobraževanje, znanost in umetnost.

"Študija izvedljivosti" bo končana še letos, preučili pa bodo vse od namembnosti morebitnega muzeja do zaslužka, ki si ga lahko od njega obetajo. V odboru med drugim sedijo podpredsednik Fundacije Guggenheim Ari Wiseman, direktor satelita v Bilbau Juan Ignacio Vidarte in vodje nekaterih najpomembnejših finskih muzejev.

Morda zato, da bi idejo distanciral od propadlih Guggenheimovih projektov v preteklosti, se direktor fundacije Richard Armstrong še posebej trudi poudarjati unikatnost helsinškega podviga. "To je nenavadna priložnost, ker začenjamo iz čiste nule, brez pogojev in brez obljub," je podal v izjavi za New York Times. "V preteklosti so nam vedno pokazali predalček in ukazali, naj se mu prilagodimo. Tokrat imamo priliko, da si na novo zamislimo muzej za 21. stoletje."

Tokrat si ne obetajte orjaške spirale
In čeprav je bil "učinek Bilbaa" takšen, da danes ta besedna zveza sama po sebi pomeni prijem gradnje dih jemajočega muzeja, ki vdahne novo življenje zamirajoči regiji (raziskave kažejo, da je Guggenheim Bilbao v prvih petih letih za regijo zaslužil desetkrat toliko denarja, kolikor je stala njegova gradnja), imajo za helsinško izpostavo drugačne načrte. Sama arhitekturna komponenta se bo umaknila v ozadje, poudarek pa bo na bolj "holistični viziji". "Najprej si skušamo zamisliti koncept muzeja za 21. stoletje, nato šele sledi arhitektura," razlaga direktor helsinškega Muzeja umetnosti Janne Gallen-Kallela-Siren. "Če postaviš arhitekturo na prvo mesto, se vse drugo temu podreja."