Vodstvo Umetnostne galerije Maribor (UGM) je prejšnji teden namreč sporočilo, da se ne strinja s tem, da bi njihove prostorske stiske reševali zgolj s prenovo. A na županstvu niso tega mnenja.

Pojasnili so, da je bila za ta namen že odkupljena večina stanovanj v podaljšku sedanjega objekta UGM-ja. "Poleg tega je sklicevanje na pogoje varstva kulturne dediščine pretirano, saj smo mnenja, da je projekt prenove izziv tako za UGM kot za Zavod za varstvo kulturne dediščine. In če gre za skupni izziv, potem obstajajo tudi skupne rešitve," je prepričan župan Andrej Fištravec. Iskanje nove lokacije po njegovem mnenju težav ne bi odpravilo.

Do zdaj je občina v ta projekt vložila 2,6 milijona evrov. "V nadaljevanju projekta UGM ne želimo več vlagati denarja v nekaj, kar ne bo imelo jasne perspektive," pravijo.

Prednostnih nalog je več
Župan je ob tem poudaril, da je novi UGM eden izmed njegovih štirih prednostnih projektov investicij na področju kulture v Mariboru do leta 2020. Poleg galerije so to še nadaljevanje prenove mariborskega gradu in Kulturnega centra Pekarna ter gradnja nove osrednje enote Mariborske knjižnice. Te prednostne naloge naj bi podpiral tudi minister za kulturo.

Novi UGM so sprva načrtovali na Lentu, pozneje pa so se na občini odločili, da ga umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na Studencih. A tudi tu načrti niso prišli dlje od položitve temeljnega kamna. V UGM-ju se najbolj nagibajo k rešitvi, po kateri bi njihove nove prostore uredili v stavbi Ajpesa na Trgu Leona Štuklja, ki je v lasti države.