V ta namen so ustanovili Odbor za novo UGM, ki trenutno preigrava tri možnosti. Ena je vztrajanje na Studencih, druga na Lentu, tretja pa je selitev na Trg Leona Štuklja.

UGM, ki deluje od leta 1954, je trenutno nastanjena v nekdanji meščanski palači in bivši cerkvi celestinskega samostana na vogalu Strossmayerjeve in Orožnove ulice, a ji dotrajanost prostorov ne omogoča sodobnih muzejskih pogojev delovanja. Zato si že več let prizadevajo za selitev v nove prostore.

Najprej samostojno, nato v kontekstu Maksa, zdaj pa ...?
Novo UGM so sprva načrtovali poleg tržnice na Lentu, po zapletih z lastniki zemljišča in madžarskimi arhitekti pa so se na občini odločili, da jo umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih.

Tam so konec oktobra 2011 tudi položili temeljni kamen in odprtje napovedali ob zaključku Evropske prestolnice kulture (EPK) konec 2012, a se odtlej zaradi finančnih težav občine in podjetja ZIM, ki mu je bila poverjena gradnja Maksa, ni nič premaknilo. Na Studencih je tako že več kot leto dni le ogromna gradbena jama.

Denar preusmerjen v Pivko
Dokončno pa je projekt zastal, ko je vlada pod vodstvom Janeza Janše na začetku februarja razveljavila prejšnji vladni sklep za sofinanciranje UGM in sredstva v višini deset milijonov evrov preusmerila v sofinanciranje Parka vojaške zgodovine Pivka. Kot so pojasnili na takratnem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pogoji za porabo teh sredstev v Mariboru niso bili izpolnjeni, zato bodo poskušali sofinanciranje UGM zagotoviti v prihodnji evropski finančni perspektivi.

V UGM ne želijo opustiti upanja na nove prostore in poudarjajo, da je nujno, da se projekt čim prej premakne naprej, v kakršni koli obliki že. V ta namen so ustanovili Odbor za novo UGM, ki ga poleg direktorice galerije Brede Kolar Sluga sestavljajo Mitja Čander, Aleš Novak, Peter Rak, Andrej Šmid in Simona Vidmar.

Proračun je treba še razpoloviti
Odbor se posveča vprašanju, kako projekt čimbolj racionalizirati na največ deset milijonov evrov za celotno investicijo. Njena vrednost se je v zadnjih občinskih načrtih ocenjevala na 20 milijonov evrov. Trenutno razpravljajo o treh možnih rešitvah, ki naj bi jih v prihodnjih dneh predstavili novemu županu Maribora Andreju Fištravcu in novemu ministru za kulturo Urošu Grilcu.

Elitna, a državna lokacija v centru
Največkrat se kot možno rešitev omenja selitev UGM v stavbo Ajpesa na Trgu Leona Štuklja, za katero se sicer zanima tudi Mariborska knjižnica. Gre za okoli 3000 kvadratnih metrov prostorov v strogem centru mesta, ki so že nekaj časa prazni. Težava je, da je nepremičnina v lasti države, ki bi jo v tem primeru morala, po možnosti brezplačno, prenesti na občino.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so pojasnili, da omenjena nepremičnina ni predvidena za brezplačni prenos na občino. Država namerava te prostore fazno urediti in vanje postopoma vseliti inšpekcijske službe, ki so sedaj v najetih prostorih v Mariboru.

Maksa ne bo
Druga možnost je, da se UGM umesti na Studence, a je projekt, če se mu odvzame kulturno središče Maks, predimenzioniran. Maksa gotovo ne bodo gradili, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali bi sama galerija lahko prinesla nujno regeneracijo okolja, ki je pogoj za uporabnost te lokacije.

Na koncu: vrnitev k prvotnemu načrtu?
Tretja možnost je postavitev nove galerije na prej načrtovani lokaciji pri tržnici na Lentu, a v skromnejši različici. Zagotovo je ne bodo mogli zgraditi po prejšnjih načrtih, ki so predvidevali obseg 20.000 kvadratnih metrov in vrsto dodatnih programov, kot sta otroški in arhitekturni muzej.