Izraelski urad za starine (IAA) je odločil odpreti vrata depoja, ki je v mestu Beit Šemeš na severovzhodu Izraela in v katerem hranijo najdbe, izkopane po letu 1948. Končano znanstveno raziskovanje pa je pogoj, da lahko predmeti ali dokumenti končajo tam.

Skoraj milijon let, shranjenih na enem mestu
Gre za največjo "shrambo" najdb in bazo podatkov za predmete starodavnega vzhoda. V depoju je namreč približno milijon predmetov, ki odražajo kulturno zgodovino tega območja od prvih prazgodovinskih obdobij do konca otomanskega obdobja. Gre torej za obdobje, ki obsega skoraj milijon let.

Med predmeti je veliko keramičnih in steklenih posod, potrebščin iz kremena, kovinskih in koščenih predmetov ter arhitekturnih elementov. Trenutno pa jih je okoli 60 tisoč zunaj depoja, saj jih posojajo drugim kulturnim ali izobraževalnim ustanovam.

Pomembni mejniki za judaizem in krščanstvo
Med drugim hranijo kamen, na katerem je upodobljena sedmerokraka menora, najstarejši simbol Judov. Kamen je bil del drugega judovskega templja, ki je stal med letoma 50 pred našim štetjem in 100 našega štetja. V depoju pa najdemo tudi kamnito kostnico z izklesanim hebrejskim imenom Ješua in je ena izmed treh, ki jih hranijo tam in izvirajo iz obdobja Jezusovega življenja ter so zaradi imen, ki so na njih, pomembne v okviru zgodbe o Jezusovem križanju.

Izraelski urad za starine je novinarjem odprl vrata v depo prav v času pred veliko nočjo, ko se bo na območje Svete dežele in še posebej v Jeruzalem zgrinjalo na tisoče romarjev.