Tudi predsednik Aleksandar Vučić je že izrazil upanje, da bo Narodni muzej odprt do letošnjega Vidovega dne, verskega praznika, ki ga praznujejo 28. junija. Foto: EPA
Tudi predsednik Aleksandar Vučić je že izrazil upanje, da bo Narodni muzej odprt do letošnjega Vidovega dne, verskega praznika, ki ga praznujejo 28. junija. Foto: EPA
Tudi Srbi se zavedajo, da je kulturni turizem med najhitreje rastočimi turističnimi panogami v svetu. Foto: EPA
V povezavi s 15-letnim zaprtjem Narodnega muzeja so srbski kulturniki govorili celo o "kulturnem genocidu". Foto: EPA

"Ljudje so skeptični, ne verjamejo, da bomo res odprli," se zaveda celo sama direktorica ustanove, Bojana Borić Brešković. Kljub temu napoveduje, da bodo delavci objekt zapustili 31. marca in da bo po vselitvi muzej zavzel mesto sodobne evropske umetnostne institucije. V teh dneh še potekajo obnovitvena dela osrednje dvorane.

Srbski Narodni muzej, katerega zgodovina sega nazaj v leto 1844, danes hrani več kot 400.000 artefaktov iz širokega časovnega obdobja od prazgodovine pa vse do 20. stoletja. Med najdragocenejšimi deli muzeja je Miroslavov evangeliar, rokopis iz 12. stoletja, ki je zapisan tudi na Unescov seznam spominske kulturne dediščine. V muzeju se prav tako ponašajo z nekaj umetninami velikih svetovnih umetnikov, med drugim Rafaela, Tiziana, Rubensa, van Gogha, Picassa, Renoirja in Mondriana. Seveda pa so tam doma tudi dela velikih imen iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora, kot so Paja Jovanović, Ivan Meštrović in Marina Abramović.

Nečednosti v zakulisju
Pred leti so mediji poročali celo o tem, da naj bi nekateri zaprtje muzeja izkoriščali za svoje nečedne posle. Tako je televizijska postaja 3sat poročala, da naj bi v preteklih letih iz depojev muzeja izginilo več dragocenih eksponatov, katere naj bi zamenjali s cenenimi kopijami.

Stavba muzeja je objekt iz leta 1903, ki je bil prvotno zgrajen kot sedež neke hipotekarne banke. Leta 1966 so stavbo preuredili za potrebe muzeja - to pa je bilo tudi vse. V naslednjih desetletjih v stavbo ni vlagal nihče, že v osemdesetih je postala premajhna za vse muzejske zbirke - umetniška, numizmatična, arheološka, srednjeveška - in sredi devetdesetih je muzej komaj še funkcioniral. Leta 2002 je bila nato sprožena pobuda za temeljito prenovo muzeja in priredili so tudi svečani banket, na katerem so zbrali kar nekaj sredstev. Vendar zaradi različnih razlogov dejanske prenove takrat niso izvedli.

V času zaprtja muzeja so vsa umetniška dela prenesli na varno lokacijo in od leta 2004 niso dostopna niti javnosti niti strokovnjakom. Muzej naj bi se odprl po končanih restavratorskih delih, ki so se začela leta 2016, končana pa naj bi bila, kot smo zapisali, v naslednjih mesecih.

Po dokončanem Narodnem muzeju je naslednja na seznamu obnova Mestnega muzeja v Beogradu, v katerega bo treba vložiti 20 milijonov evrov.

Pred slavnostnim odprtjem pa je zanimivo pokukati na delovišče, kot je videti v teh dneh. Fotografije so nastale 6. januarja letos.