Otto, znan po lahki šotorasti strukturi svojih projektov, podpisal se je tudi pod streho münchenskega olimpijskega stadiona, na katerem so poletne igre gostili leta 1972, je za nagrado izvedel pred kratkim, umrl pa je dan pred podelitvijo.

Prvič v zgodovini nagrade
"Kariera Freia Otta je vzor za generacije arhitektov, njegov vpliv bomo čutili še naprej," je povedal Tom Pritzker, vodja fundacije, ki ugledno priznanje podeljuje. Dodal je še: "Novica o njegovi smrti je zelo žalostna, kaj takega se v zgodovini podeljevanja še ni zgodilo. Veseli nas, da je žirija o dobitniku odločila, dokler je bil še živ."

Podeljevalci so Otta opisali kot "uglednega učitelja in avtorja", ki je bil pionir na področju modernih lahkih struktur za najrazličnejše uporabe: "Verjel je v učinkovito in odgovorno uporabo materialov in arhitekture, ki naj bi imela kar najmanj vpliva na okolje."

Dejaven vse do konca
Frei Otto, ki bi mu morali nagrado izročiti maja v Miamiju, je pred smrtjo izjavil, da "nikoli ni storil česa takega, da bi si nagrado zaslužil" in še: "Moje arhitekturno vodilo je bilo zasnovati nove tipe stavb, s katerimi bi pomagali revnim, še posebej po naravnih nesrečah in katastrofah. Kaj bi bilo torej bolje zame kot dobiti to nagrado? Kolikor časa mi je še ostalo, bom izkoristil za to, da bom v tej smeri delal naprej."

Frei Otto se je rodil leta 1925, odraščal je v Berlinu, kjer je pozneje tudi študiral arhitekturo. Med drugo svetovno vojno je bil vojni pilot in je nekaj časa tudi vojaški zapornik v Franciji, kjer so ga zajeli po sestrelitvi njegovega letala. Po vojni je študiral naprej in nekaj časa prebival v ZDA, kjer je obiskal studie ikoničnih oblikovalcev sredine 20. stoletja, kot so bili Richard Neutra, Charles in Ray Eames in Frank Lloyd Wright.

Najbolj znana je njegova streha olimpijskega stadiona v Münchnu, s Šigerujem Banom, lanskim dobitnikom pritzkerja, pa je sodeloval pri gradnji japonskega paviljona na razstavi Expo 2000 v Hannovru.