Ljudi, ki so bili pri projektu pripravljeni sodelovati, je Throwell našel pri organizaciji Mladi naturisti in nudisti New Yorka, prve avgustovske dneve pa si je izbral zaradi toplega vremena. Foto: Umetnikova spletna stran
Ljudi, ki so bili pri projektu pripravljeni sodelovati, je Throwell našel pri organizaciji Mladi naturisti in nudisti New Yorka, prve avgustovske dneve pa si je izbral zaradi toplega vremena. Foto: Umetnikova spletna stran

Med gledanjem poročil se je zelo lahko izgubiti med abstraktnimi grafi na temo brezposelnosti. Tukaj vsekakor nimaš te težave.

Zefrey Throwell
Pol leta pred izvedbo performansa Ocularpation je Throwell živel na Manhattnu (kar mu je z rezidenčnim stanovanjem za umetnike omogočilo samo mesto) ter proučeval družbeno, politično in umetniško tkivo okoliša. Foto: Artinfo / Mike Kingsbaker
Štirje udeleženci so jutro končali na policijski postaji, a na koncu so jo odnesli brez hujših sankcij. Foto: Artinfo / Asa Gauen
Projekt je umetnik posvetil svoji mami, ki je 'bila oropana nagrade za to, da je bila vse življenje delovna Američanka.' Foto: Umetnikova spletna stran
'Odpadki, smeti, ostanki, prod ... to so barve, ki jih proizvajamo ljudje, in to so barve, s katerimi slika New York,' je bila izhodiščna misel projekta New York City Paints Better Than Me. Foto: Umetnikova spletna stran

Umetnik Zefrey Throwell je v okviru projekta Ocularpation: Wall Street v finančno četrt New Yorka pripeljal 50 prostovoljcev, ki so nato neceremonialno odvrgli popolnoma vsa oblačila in se lotili oponašanja gest z Wall Streetom povezanih poklicev - a ne samo borznih posrednikov, temveč tudi hišnikov, tajnic, osebnih pomočnikov, prostitutk, prodajalcev sendvičev in drugih.

Dušeča izkušnja sistema
Projekt, ki je mišljen kot kritika finančne industrije, je navdahnila zgodba umetnikove mame, šestdesetletnice, ki se je morala, ker je ob zlomu borze izgubila vse svoje prihranke, vrniti iz upokojitve in si iskati službo, deloma pa tudi njegova lastna "kafkovska" izkušnja pisarniške službe. "Počutil sem se, kot da se za osem ur skupaj spuščam v praznino. Grozljivo. Nikoli prej še nisem bil zasužnjen od dela."

Nasilno "odmaskiranje" Wall Streeta
Performans, ki je ime dobil s kombiniranjem besed "ocular" (viden) in "occupation" (tako v pomenu zaposlitve kot okupacije) in kot tak asociira na "agresivno izvajanje svojega poklica v javnosti", je na Wall Streetu seveda izzval nemalo buljenja, obenem pa je - če je dosegel svoj namen - mimoidoče prisilil k ponovnemu razmisleku o svojem odnosu do, kot ji Throwell pravi, "najskrivnostnejše ulice v Ameriki". (Če seveda odštejemo tiste, ki so mislili, da so priča snemanju kakega oglasa, ali pa so bili preveč zaposleni z dokumentacijo dogajanja s telefonom, da bi se vprašali, za kaj pravzaprav sploh gre.)

Pet minut absurda sredi vsakodnevne sivine
Projekt kljub vsemu ni prepričal mož v modrem: trije ljudje, ki so (preden so se otresli bremena svojih oblačil) predstavljali borznega posrednika, hišnika in sprehajalke psov, so bili zaradi nespodobnega obnašanja pridržani. Preostalih 46 moških in žensk, ki so pri projektu sodelovali, se je po kakih petih minutah obleklo nazaj in nadaljevalo pot, kot da se ne bi bilo nič zgodilo. Throwell, ki je bil pri vsem skupaj udeležen kot (najprej oblečeni, nato pa goli) prodajalec hot dogov, se je bil primoran pridružiti kolegom na policijski postaji.

"Vse skupaj je bilo kot kak happening gibanja fluxus," je izkušnjo za New York Times opisala 43-letnica, ki je sodelovala v vlogi prostitutke. "V bistvu je osupljivo, en sam neverjeten trenutek, ki se ga ne bo dalo nikoli več reproducirati."

"Absurdna freudovska nočna mora"
No, 35-letni umetnik se je na svoj "trenutek" dolgo pripravljal. Ocularpation sam vidi kot "poskus izobrazbe", katerega cilj je "v Wall Street vnesti malo transparentnosti." S tem, da se je oprl na skoraj vsem skupni strah pred golim pojavljanjem v javnosti, je skušal ustvariti "absurdno freudovsko nočno moro". Ali, kot je komentiral za New York Times, "razkriti Wall Street".

O svojem početju ni vnaprej nikogar obvestil, ker so ulice nenazadnje javna lastnina. "Del moje prakse je zahteva po vračanju javne posesti javnosti," je razložil za ArtInfo. "Medtem, ko našo družbo počasi požirajo korporacije in se vse, kar je skupnega, počasi razkraja, je odgovornost državljanov, da poskušamo svoj prostor dobiti nazaj."

Kar se sme v San Franciscu, je v New Yorku nesprejemljivo
V nekakšni praobliki je zametek Ocularpationa Throwell izvedel že pred nekaj leti, ko je v finančni četrti San Francisca deset minut gol sedel za pisarniško mizo. Takrat se oblasti zanj niso zmenile. Leta 2008 se je preselil v New York in od takrat so se njegove intervencije že večkrat končale s pridržanjem, enkrat pa celo z aretacijo.

Med drugim je nekoč organiziral olimpijske igre za pisarniške delavce (ena izmed disciplin je bila plavanje na 50 metrov, ki so ga priredili v vodnjaku), za performans New York City Paints Better Than Me pa si je nadel bel kombinezon in se plazil po ulici ter se tako spremenil v "platno" za raznorazno mestno svinjarijo.

Raziskovanje sivih območij zakona
In čeprav je v središču njegovega ustvarjanja preizkušanje meja, si kršenja zakonov nikoli ne zada za izrecen cilj. "V številnih primerih skušam delovati paralegalno, vzporedno z zakonom. Ni nujno proti zakonom, če daš stotim ljudem zračne troblje in nato na ulici uprizoriš simfonijo tako, da okoliške stavbe služijo kot resonator (performans Entropy Symphony se je zgodil v Berlinu, op. n.) To je v nekakšnem sivem območju."

Med gledanjem poročil se je zelo lahko izgubiti med abstraktnimi grafi na temo brezposelnosti. Tukaj vsekakor nimaš te težave.

Zefrey Throwell