Njeno življenje so usodno zaznamovali nesreča z avtobusom v mladosti, viharni zakon z muralistom Diegom Rivero in nezmožnost, da bi imela otroke.

Vendar pa njeno slikarstvo ne odraža le njenega življenja. Njena umetnost je spojena tudi z zgodovino in duhom tedanjega sveta, v njej se odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.

In ravno ta revolucionarni duh je umetnico napeljal k temu, da se je obrnila k preteklosti in tradiciji svoje države. To je imela za kodo identitete. Njeno umetnost zaznamuje izjemno zlitje njenega lastnega izraza, jezika, domišljije, barv in simbolov mehiške popularne kulture.

Nesreča z avtobusom v mladosti je umetnico za daljša obdobja priklenila na posteljo, slikati je začela po njej. Med letoma 1950 in 1951 je prestala več operacij. Slikala je, da si je zapolnila čas, ki ga je imela zaradi začasne nepremičnosti.

Slikala je predvsem avtoportrete in nekoč o tem dejala: "Slikam samo sebe, ker sem tako pogosto sama in sem subjekt, ki ga poznam najbolje." Preko avtoportretov se je tudi skušala sprijazniti s svojo nesrečo, z zakonom z Rivero in nezmožnostjo imeti otroke.

Ustvarila je vsaj 140 slik ter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Kot je dejala, ni nikoli slikala sanj, slikala je svojo resničnost. Ikona je postala v poznih 70. letih minulega stoletja.

Oglejte si nekaj utrinkov, povezanih z življenjem in delom Fride Kahlo. Nekateri izmed njih so nastali na razstavah na različnih koncih sveta, nekateri pa v Modri hiši (La Casa Azul) v Coyoacanu, kjer od leta 1958 domuje Muzej Fride Kahlo. Prav na tem posestvu je Frida odraščala in tam skupaj z Rivero živela od leta 1929 do svoje smrti.