Kot je o razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir, bodo na ogled monumentalne črno-bele panoramske fotografije, ki jih je Koudelka med omenjenima letoma posnel v 19 državah ob Sredozemskem morju, pri čemer se je ustavil ob več kot dvesto grških in rimskih arheoloških spomenikih.

Ob tem je treba dodati, da se Koudelka še vedno podaja na arheološke lokacije v Grčijo, Turčijo, Tunizijo, Alžirijo, Sirijo in druge države, kjer na svojstven način dokumentira ruševine, tako da projekt Sledi še vedno traja. Monumente, mogočne sledi delovanja človeške roke, dokumentira v delih dneva, ko zaživijo v svoji najbolj notranji luči in v odsotnosti vsakršne žive pojavnosti, so v vabilu zapisali v galeriji.

Koudelka je fotografije posnel s panoramsko kamero, s katero fotografira od leta 1986, zadnja leta pa uporablja tudi digitalno kamero, prilagojeno panoramskemu formatu.

"V glavnem gre za privlačnost lepote, njeno samotnost – lepoto, ki spodbuja k razmisleku. To je tista lepota krajev, ki me privlači in zaradi katere se na iste kraje vračam znova in znova … vedno zato, da posnamem boljšo fotografijo," fotograf razkriva svoje razmišljanje. Ob razstavi, ki spada v okvir Meseca fotografije 2014 in vsemestnega projekta Emona 2000, so v galeriji v sodelovanju z avtorjem izdali butično publikacijo, ki prinaša 20 temeljnih fotografij serije Sledi 1991–2012.

Kot P. P. v objektiv ujel sovjetsko invazijo Prage
Koudelka se je rodil leta 1938 v Boskovicah na Moravskem na takratnem Češkoslovaškem. Leta 1961 je diplomiral kot inženir in imel isto leto tudi svojo prvo fotografsko razstavo. Kot inženir letalstva se je s fotografijo najprej ukvarjal v prostem času, fotografiral je gledališke predstave in življenje Romov, šest let pozneje pa se je v celoti posvetil fotografiranju.

Avgusta 1968 je fotografiral sovjetsko invazijo Prage, ki je zatrla praško pomlad. Njegove fotografije so bile v tujini objavljene anonimno, podpisane z začetnicami P. P. (praški fotograf). Kot piše na spletni strani galerije, je leta 1970 potem zapustil domovino in ostal brez državljanstva, zato je zaprosil za azil v Veliki Britaniji. Tam je potem živel do leta 1979, leta 1987 pa je postal francoski državljan. Na rodno Češko se je ponovno vrnil leta 1990.

V 70. letih je postal član agencije Magnum Photos in se spoprijateljil s Henrijem Cartierjem - Bressonom in Robertom Delpirom, v sodelovanju s katerim je leta 1975 prvič objavil fotomonografijo Gypsies. Istega leta so v newyorškem muzeju MoMA pripravili pomembno razstavo njegovih del. Od tedaj je imel samostojne razstave v najpomembnejših svetovnih centrih za fotografijo in sodobno umetnost, za svoje delo pa je prejel številne nagrade. Živi med Parizom in Prago.