Ko je borzni posrednik Manuel Vicens Montaner Gaudíju zaupal izdelavo načrtov za družinsko hišo, je imel arhitekt 30 let. Eden ključnih predstavnikov arhitekturnega sloga, ki ga v Kataloniji imenujejo modernisme, drugod po Evropi pa ga poznajo kot secesijo, art nouveau ali fin de siècle, se je lotil dela leta 1882, stavba pa je bila v celoti končana šest let pozneje. "Casa Vicens je Gaudíjeva prva mojstrovina," besede Mercedes Mora, izvršilne vodje 2,5 milijona evrov vrednega projekta, povzema Art Newspaper.

Prvi obiskovalci naj bi se skozi 15 soban, ki jih je bogato opremil danes svetovno znani arhitekt, sprehodili konec leta 2017. Pri konservatorsko-restavratorskem posegu bodo sodelovali tudi dediči prvih stanovalcev, prav tako tamkajšnji Muzej sodobne umetnosti (MACBA). V prenovljeni stavbi, neke vrste Gaudíjevi sodobni različici mavrske arhitekture, ki je zaradi dolgega sobivanja z Arabci pomembno zaznamovala špansko stavbno dediščino, bo na ogled stalna razstava o zgodovini hiše, redno pa bodo pripravljali tudi začasen razstavni program.

Rojevanje katalonskega modernizma
"To je ena prvih stavb, ki so v Katalonijo vpeljale modernizem in v Evropo art nouveau," o hiši pravi Mora. Gre za eno izmed sedmih Gaudíjevih arhitektur v Barceloni in njeni okolici, ki so jih leta 2005 vpisali na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Poleg Case Vicens so to še Sagrada Familia, Casa Batlló, park in palača Güell, La Pedrera ter Cripta de la Colònia Güell. Leta 1899 je Caso Vicens od prvotnih lastnikov kupila družina Herrero-Jover in vse do leta 2014, ko so jo odkupili pri Amura Capital, podružnici banke MoraBanc, je ostala dom njenih članov.

V svoji več kot stoletje dolgi zgodovini je stavba sicer doživela nekaj sprememb - največja je bila odprodaja dela Gaudíjevega vrta -, a po besedah Mercedes Mora je arhitektura kljub temu v dobrem stanju.

Z dežele v mesto
Celotna stavba se bohoti v razkošnem okrasju, ki kaže Gaudíjevo ljubezen do narave. Polno je stiliziranih cvetlic, tako na pisanem keramičnem pročelju kot na secesijsko oblikovanih ograjah okenskih in balkonskih odprtin. Tudi z jatami ptic prekriti stropi sob spominjajo na človekovo sobivanje z naravo. To je bilo obdobje formiranja katalonske narodne zavesti, ki so jo umetniški in intelektualni krogi utrjevali na zgodovinski in ljudski dediščini dežele. Gaudí je znal poudariti posebnosti katalonske kulture, dosežke romanike in gotike, se pravi obdobja prve suverenosti katalonskega kraljestva. Ob tem pa tudi značilno katalonsko floro, kot so rumene cinije, ki krasijo pročelje stavbe.

Ko je eden največjih katalonskih arhitektov Antoni Gaudí (1852-1926) dobil naročilo za Caso Vicens, je šele dobro začenjal svojo kariero. Študij arhitekture je zaključil na Escola Provincial d'Arquitectura v Barceloni leta 1878. V času študija in neposredno po njem je njegovo delo odražalo še viktorijanski vpliv predhodnikov, vendar je kmalu začel razvijati lasten slog, ki ga je pomembno zaznamoval neomavrski vpliv. Prav v Casi Vicens je Gaudí začrtal temeljne značilnosti svoje edinstvene arhitekturne poti.