V časopisu Der Spiegel so zapisali, da naj bi po celem svetu zaprli devet od obstoječih 158 podružnic v 98 državah, varčevali pa naj bi v 130 inštitutih. V Italiji naj bi tako ostali inštituti zgolj v Rimu, Milanu in Palermu, dejavnost tistega v Neaplju pa naj bi minimizirali in ukinili poučevanje nemškega jezika, zaprli pa naj bi podružnice v Trstu, Genovi in Torinu.

Prihranek v višini 0,005 odstotka državnega proračuna
Pri Spieglu so dodali tudi podatke o tem, kaj bo takšno varčevanje pomenilo v številkah. Nemški proračun za leto 2024 znaša 446 milijard evrov, z varčevanjem Goethejevega inštituta pa naj bi letno prihranili 24 milijonov ali 0,005 odstotka proračuna.

Nasprotno od varčevanja v zahodni Evropi naj bi inštitut dejavnost širil na vzhod, v krizne regije, kot sta Kavkaz ali Moldavija, ki jo bremeni tudi vojna v Ukrajini, v srednji del ZDA (Teksas) in celo v južni Tihi ocean (Fiji). Okrepili naj bi prisotnost na Poljskem.

Goethejev inštitut v Ljubljani ostaja
Inštitut deluje tudi v Ljubljani. Organizira različne kulturne prireditve in tečaje nemškega jezika, izpite iz nemščine in priprave nanje. Direktorica Alix Landgrebe nam je sporočila, da ljubljanski inštitut ostaja odprt. Obenem je posredovala informacije o načrtovani obsežni transformaciji inštituta, o kateri je septembra odloči prezidij Goethejevega inštituta. Osnova te transformacije je koncept za prihodnost, ki ga je upravni odbor inštituta razvil v strateškem dialogu z zunanjim ministrstvom.

Nove geopolitične in finančne razmere terjajo spremembe
Kot so še zapisali v sporočilu, ozadje novih smernic tvorijo občutne spremembe geopolitičnih in finančnih razmer. Kljub napovedanemu zapiranju inštitutov in krčenju programov je v sporočilu za javnost zapisano, da je cilj povečevanje kulturnega, jezikovnega in informacijskega dela inštituta po celem svetu.

Obenem pa piše, da nova usmeritev v srednjo in vzhodno Evropo ter še na neke druge lokacije ne bo mogoča brez rezov v omrežju inštitutov drugje. "Zapiranje inštitutov, krčenje delovnih mest in ukrepi za večjo učinkovitost bodo vodili do nujnega varčevanja. Tako naj bi največja nemška posredniška organizacija dolgoročno ostala močna v svojem angažmaju za svetovna partnerstva."

Kdo je "kriv"
Goethejev inštitut velik del sredstev dobi od zunanjega ministrstva, del pa od urada za informiranje. Velja, da naj bi Goethejev inštitut in zunanje ministrstvo tesno sodelovala, zato ni nenavadno, da so se pojavila ugibanja, ali je za napovedano krčenje "kriva" zunanja ministrica Annalena Baerbock, za katero Evropa ni centralna za nemško zunanjo politiko. V Berlinu spet pravijo drugače. Kot so zapisali pri Spieglu, naj bi bilo varčevanje pri Goethejevem inštitutu ravno zaradi Annalene Baerbock "podproporcionalno" v primerjavi z nekaterimi drugimi področji delovanja zunanjega ministrstva.

Vodja oddelka za kulturo in družbo na zunanjem ministrstvu Ralf Beste pa je dejal: "Dobro in pomembno je, da se Goethejev inštitut loti te reforme in tako okrepi sposobnost svojega delovanja. Tako bomo lahko bolje dosegali cilje, ki jih želimo v tem prehodnem obdobju doseči v kulturni in izobraževalni politiki. Med njimi so okrepljen dialog z vzhodnoevropskimi družbami ali priprava kvalificiranih kadrov na integracijo, ko so še v svojih državah svetovnega juga."

Viri se bodo delili drugače
Johannes Ebert, generalni sekretar Goethejevega inštituta, meni, da je treba ravno v časih finančnih izzivov razvijati nov manevrski prostor za delovanje. "Zato se bodo viri delili drugače, digitalni vidik delovanja bo okrepljen, obstoječe strukture bomo razgrajevali in vzpostavljali nove prezence. Pri vseh teh izzivih je stabilno financiranje v naslednjih letih zelo pomembno."

To med drugim pomeni, da bi večji del programa učenja nemškega jezika potekal digitalno, še naprej bi tudi izgrajevali programe v polju priseljevanje kvalificirane delovne sile, na primer iz držav, kot so Brazilija, Indija in Mehika.

Krčenja tudi že v preteklosti
Nekateri opozarjajo, da je Bonn leta 1951, ko je država še okrevala po vojni, našel denar za tedaj ustanovljeni inštitut in da je tudi zdajšnja koalicija ob nastopu mandata obljubila krepitev zunanje kulturne politike, še posebej Goethejevega inštituta. Krčenja so inštitut prizadela tudi že kdaj prej, na primer v času kanclerja Helmuta Kohla in, kot je poročal radio Deutschlandfunk, tudi v času zunanjega ministra Joschke Fischerja ni bilo bolje. Ta razen krčenja sredstev ni imel dosti idej za eno največjih kulturnih mrež na svetu. Morda ob tem omenimo misel nekdanjega zveznega kanclerja Willyja Brandta, da sta kultura in njeno posredovanje tretji steber zunanje politike.