V zadnjih desetletjih se je urbana pokrajina mest, kakršna so Šanghaj, Moskva in Dubaj, spreminjala z vrtoglavo hitrostjo: vsaka nova zgradba je skoraj morala biti presežnik - najvišja, najdražja, najosuplivejše oblike; žeja po ugledu in bahanju z bogastvom se je začela manifestirati v arhitekturi. Toda zdaj se je nepremičninski mehurček šejkov, oligarhov in neokapitalističnih bančnikov razpočil. Gospodarska recesija je dohitela tudi "nouveau riche" mogotce na Bližnjem vzhodu in v Aziji, ki so do nedavnega samo od daleč spremljali, kako ZDA opuščajo en drag gradbeni projekt za drugim.

V svetovni vasi posledice recesije čutimo vsi
Dober primer je Dubaj, mesto v Perzijskem zalivu brez zanimive zgodovine ali naravnih bogastev, a z do nedavnega bleščečo prihodnostjo. Bolj so gradili, več investitorjev so pritegnili; nova (razkošna) gradbišča so dobili celo tako, da so ustvarili umetni otočji v obliki palme (tretje je sicer načrtovano, a projekt do nadaljnjega stoji). Zdaj pa investitorji potihoma umikajo ponudbe z mize: gradnja 438 milijonov vrednega hotela Donalda Trumpa na otoku Palm Jumeirah je bila "odložena". 1000-metrski stolp, ki ga je načrtovalo gradbeno podjetje Nakheel, ki je deloma v državni lasti, se je vrnil v "načrtovalno fazo". Petična soseska Jumeirah Gardens, ki bi stala 73 milijard evrov, je prav tako, uganili ste, odložena.

V tem podjetnem emiratu kljub vsemu še vedno raste najvišja zgradba na svetu, 800-metrski stolp Burj Dubai. Toda, tudi če bo do prihodnje jeseni, ko je načrtovano odprtje, vseh dvesto nadstropij končanih - bodo ves ta prostor lahko kako porabili? Čisto mogoče je, da se bo dubajski trg, ki slovi po noro visokih maržah, že pred tem sesedel. Že zdaj je v novih stolpnicah oddanih le del stanovanj, kar je ponoči, ko se v stanovanjih ne prižigajo luči, vidno že od daleč.

Podobno turobne vesti prihajajo iz Katarja, Bahrajna, Kuvajta in celo Savdske Arabije, "težkokategornika" Zaliva. Gospodarsko mesto kralja Abdulaha, kakor so krstili 170 kvadratnih kilometrov veliko trgovinsko, stanovanjsko in obrtno mesto, ki ga Savdska Arabija gradi sto kilometrov severno od mesta Jeddah, ima težave pri iskanju vlagateljev, je priznala investicijska družba Emaar. Savdijci so si tudi za pristaniški Jeddah pred časom zamislili neverjeten podvig: stolpnico, ki bi merila več kot kilometer ... v višino, vendar je zaradi padajočih cen nafte zelo vprašljivo, ali ga bodo kdaj zgradili.

Nič ne bo s simboli "nove Rusije"
Rusiji se ne piše dosti bolje. V novi četrti Moskve, ki velja za največje gradbišče v Evropi, so načrtovali stolpnico Rossiya, ki naj bi bila nekakšen simbol vstajenja in nove moči stare velesile. Ideja je bila preprosta: trije nebotičniki v enem. Stolpnico, ki bi bila s 612 metri in 118 nadstropji najvišja v Evropi, je zrisal sloviti britanski arhitekt Norman Foster. Toda znano ime gor ali dol, gradbeno podjetje Russian Land je projekt "začasno" zamrznilo. Po isti poti je šla 450-metrska piramida Kristalni otok, ki naj bi v rusko prestolnico prinesla dva hektarja in pol blišča. Moskva bo kljub vsemu leta 2012 dobila Stolpa federacije, a zdi se, da so sanje o svetli ruski prihodnosti deloma zamrle. "Rusko gospodarstvo je hiša iz kart, zgrajena na posojilih zahoda, in zdaj se podira," je črnogled nemški arhitekt Peter Schweger, eden od snovalcev Stolpov federacije.

Kitajska se na recesijo ne odziva z mirovanjem, ampak z gradnjo
Ritem napredka ta hip narekuje Kitajska - v državi še vedno vsako leto zraste dvajset novih velikih mest -, a tudi tu gospodarstvu napovedujejo strm padec. V igralniški meki Macao so se lasvegaški vlagatelji umaknili iz projekta gradnje dragega hotela, v Pekingu pa je bilo treba načrt za ogromni nakupovalni center Vas precej oklestiti. Vseeno pa še vedno potekajo precej visokoleteči projekti: v finančnem okrožju Šanghaja se je že začela gradnja ene najvišjih stolpnic na svetu, The Shanghai Tower (362 metrov), ki bo zbirala deževnico in si s pomočjo turbin na veter sama proizvajala elektriko (vsaj za osvetljavo pročelja).

Seveda je tudi gradbena - kot vsaka - kriza priložnost za napredek. "Zvezdniški" arhitekti, ki so do zdaj stavili na dramatični učinek svojih stvaritev, se bodo morali v prihodnje bolj posvetiti tudi bolj "praktičnim" platem zgradb, denimo prijaznosti do okolja in varčnosti.

(delno po Der Spiegel)
Ana Jurc